Back to all Post

Tiskovna konferenca ob otvoritvi

Dolgo smo čakali, da vam lahko izrečemo naslednje besede: “Dobrodošli v Računalniškem muzeju!” in vas pozdravimo v našem novem domu v imenu vseh, katerih neomajna vztrajnost, predano strokovno delo in požrtvovalen prostovoljski ali finančni vložek so zagotovili ne samo 18 let neprekinjenega delovanja, ampak tudi stabilno podstat za prihodnost naše letos polnoletne inštitucije. 

Že od leta 2004 si jemljemo za svoje osnovno poslanstvo opominjanje na informacijsko dediščino.  Kot kulturna ustanova s sedežem v Ljubljani, se posvečamo zbiranju, ohranjanju in oživljanju digitalne tehnične dediščine, predvsem pa njeni interpretaciji skozi značilne razstave in sodoben program vezan na informatizacijo in digitalizacijo celotnega družbenega tkiva. Smo torej marsikaj več kot le “stari špili”.

Smo inkubiranci DOORS Digital Museum Inkubatorja.

Smo ambasadorji UNESCO Software Heritage.

Smo člani Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo

Smo nevladna organizacija v javnem interesu. 

Predvsem pa smo del Kulturne četrti Šiška.  

Čemu torej Računalniški muzej in komu je namenjen? 

V zadnjih desetletjih se je celotna družba temeljito spremenila, predvsem dokončno informatizirala. Popolnoma vsi deli družbe – posamezniki, družbene skupine, podjetja, organizacije, države – so v neprestanem stiku s tehnologijo, ki nam lajša življenje in delo obenem pa postavlja na glavo marsikaj, kar smo jemali za samoumevno. 

Ker je penetracija digitalne tehnologije v družbo danes popolna, verjamemo da potrebujemo tudi muzejsko institucijo, ki bo te družbene spremembe dokumentirala, reflektirala in skrbela za celosten javni diskurz o novih tehnologijah.

Računalniški muzej še zdaleč ni namenjen samo računalničarjem. Naše vsebine so namenjene prav vsem, od socilogov do matematikov, od pedagogov do podjetnikov ter seveda vsem, ki se vmes znajdemo kot nostalgični ali zvedavi posamezniki, ki se v preteklost računalništva podajamo kot raziskovalci neznanega ali na pot polno obujanja spominov. 

Preko obsežne zbirke in s pomočjo povezanih programov želimo širši javnosti omogočiti razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo. Vse naše dejavnosti so namenjene podpiranju osnovnega poslanstva delovanja v javnem interesu. Obenem pa želimo posameznike spodbuditi, da postanejo angažirani, zavedni in zavestni so-ustvarjalci digitalnega.

 

Predstavljamo podporno okolje za izobraževalne procese. 

Šole z računalniškimi predmeti pri nas svoj pouk dopolnjujejo s praktičnimi izkušnjami, 

tiste brez učiteljev računalništva pa z obiskom muzeja poskrbijo za zvedave učence in dijake, ki jim znanja drugače morda ne bi mogle ponuditi. 

Študenti različnih študijskih smeri se na naših praksah srečujejo z ogromno presečno množico med digitalno tehnologijo in lastnim interesnim področjem, preprosto zato, ker je danes skoraj nemogoče preučevati katerokoli vsebino, ne da bi naleteli na vpliv digitalne tehnologije na preučevan izbor.

Družine pri nas najdejo priložnost za medgeneracijsko izmenjavo znanja in izkušenj. 

Uveljavljeni in še ne uveljavljeni strokovnjaki pa prostor za izmenjavo mnenj in dobrih praks. 

 

Računalniški muzej je prostor za aktivno udejanjanje. 

Zato pri nas poteka več različnih prostovoljskih programov, preko katerih se posamezniki po svojih zmožnostih lahko priključijo določenim muzejskim projektom, kvalitetno preživljajo čas in pridobivajo nove veščine. 

 

Naša bit je ohranjanje polminule preteklosti za jutrišnje rodove.

Med prednostnimi projekti Računalniškega muzeja je poleg negovanja obsežne zbirke preko 6500 primerkov strojne in programske opreme tudi zbiranje ustne zgodovine iz Pionirskih časov računalništva v Sloveniji dokler so zgodnji ustvarjalci teh zgodb še na voljo za pogovore. Zelo hvaležni smo jim za neprecenljive spomine, ki jih puščajo v naši hrambi. Pripovedovanje skozi zgodbe je namreč najboljši način za poučevanje zgodovine. Hvaležni smo tudi vsem, ki so poskrbeli, da je muzejska zbirka predmetov danes v tako dobri formi kot je. Najprej začetnikom iz leta 2004 v Kiberpipi in Monitorju, ki je muzeju na samem začetku izkazal veliko zaupanje in darežljivo odstopil svojo zbirko, potem pa mnogim mnogim zasebnim in institucionalnim donatorjem, ki so poskrbeli, da se drobci te naše skupne preteklosti niso porazgubili. Prav posebna zahvala pa gre seveda tistim, ki to zbirateljsko tradicijo v zasebnem okviru ohranjajo še danes, ter mnogim, ki tako kot Računalniški muzej skrbijo za to, da ohranjajo računalnike v aktivnem delujočem stanju, kar omogoča tisto prav posebno izkušnjo popotovanja nazaj v čas. 

Združevanju tehnične preteklosti, sedanjosti in pogleda v prihodnost ter jasno izražen posluh za interaktivne vsebine nam omogoča predstavitev resnično multimedijske muzejske izkušnje ter sodobne participatorne muzejske prakse, v kateri obiskovalec postane aktiven, emancipiran sogovornik. 


V četrtek 16.6.2022 ob 10:00 smo imeli zelo odmevno tiskovno konferenco kjer smo predstavili kako bo muzej deloval v novih prostorih, kolega z ARNESa pa nam je v zbirko predal najslavnejši streżnik v Sloveniji, Stenar.

Vabljeni k ogledu (20 min):