Spopadanje z napačnimi informacijami

Kaj se zgodi, ko se za skoraj vse informacije vedno bolj zanašamo na družbena omrežja in splet? Katere informacije vidimo in katere zgrešimo? Kako vemo, če sta slika ali objava pristna oz. resnična? In kaj lahko naredimo, če o tem nismo prepričani?

Informacije potujejo hitro in enostavno, morda celo preveč, segajo pa daleč. Zaenkrat nismo še uspeli docela analizirati ali razumeti obsega družbenih, političnih in kulturnih vplivov te nadzvočne hitrosti.

Poleg tega, da imamo veliko več kanalov za sprejemanje in deljenje vsebine, se je spremenil tudi način, na katerega nas ta vsebina doseže: od novičarskih portalov do vplivnežev (t. i. influencerjev). Ljudje in metode, vključeni v produkcijo, prenos in shranjevanje informacij ter podatkov so se pomnožili, da sploh ne omenjamo številnih podjetij, ki so si na podlagi tega ustvarili velik posel. Vsi ti dejavniki skupaj lahko otežijo razlikovanje dejstev od fikcije, katerim virom zaupati in pri katerih je potrebna previdnost.

Ne glede na to, ali gre za “Twitter/X bot” ali globok ponaredek, smo vsi obkroženi z visokofrekvenčnimi informacijskimi impulzi, ki pogosto niso vidni. Kot uporabniki in potrošniki spletnih vsebin nismo več nevtralni ali pasivni sprejemniki informacij. Lahko smo tudi glavni kanali distribucije in širjenja.

Prav vsakdo izmed nas, ne glede na starost, se mora zavedati, kako se lahko napačne in včasih zavajajoče informacije delijo in širijo z orodji, ki jih uporabljamo. Predvsem za mlade velja, da so aplikacije in družbena omrežja del njih in mnogi se ne ustavijo, da bi vsebino preverili, preden jo delijo s svojimi prijatelji. Zadnje raziskave pa so pokazale, da se tudi starejši soočajo s težavami pri razločevanju med pristnimi in vprašljivimi informacijami – vsebine celo delijo pogosteje kot ostale starostne skupine.