Odpiralni čas: četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih. Muzej bo zaprt 6. in 20. decembra.
Nadaljnje izobraževanje odraslih
Vse dejavnosti na takšen ali drugačen način potekajo v digitalnem okolju. Pri vsakem modulu del aktivnosti poteka na računalnikih, ki so udeležencem in udeleženkam na voljo tudi v Računalniškem muzeju in tako lastništvo osebnega računalnika ni pogoj za udeležbo. Je pa uporaba lastne opreme spodbujana, da si udeleženci lažje prenesejo vsebine tudi v svoj delovni proces.
Program poleg zgoraj navedenih vsebin predvideva tudi odmore za kavo in kosilo, pred muzejem pa je veliko parkirišče in avtobusna postaja, kar omogoča enostaven dostop do lokacije izobraževanja.
Za večje število pedagogov iz istega kolektiva, je po predhodnem dogovoru možna organizacija izobraževanj tudi na lokaciji vaše šole.
Za več informacij ali prijavo izven KATIS sistema se obrnite na gaja@racunalniski-muzej.si.
2024/25
Digitalizacija in znanja prihodnosti (24h)
5. 10. - 26. 10. 2024, konec tedna (petek popoldne, sobota, nedelja)
Rok za prijavo: 1. 10. 2024
Kotizacija KATIS: 22,64 EUR
Cena izven: 90 EUR
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne in začasnih razstav Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev. Nato bomo udeležence popeljali skozi niz modulov strokovnih delavnic, kjer se bodo na zanimiv in dostopen način spoznali s fizičnim programiranjem naprav in upravljanjem s senzoričnimi tipali, se podali na lov za računaniškimi hrošči kot to počno inženirji za zagotavljanje kakovosti, sestavili računalnik iz komponent in se spoznali z njegovo arhitekturo ter se preizkusili v programiranju preko ukazne vrstice, postopek s katerim se da izvesti skoraj vse, kar nam dovoli domišljija. Za konec pa se bomo spoznali še s sodobnimi tehnologijami umetne inteligence.
Program:
- Tematski voden ogled Računalniškega muzeja: fokus programje / programiranje / programerji in povečevanje računske zmogljivosti do tehnologij umetne inteligence
- Vodena samoevalvacija digitalnih veščin udeležencev izobraževanja
- Praktična delavnica: "Micro:bit, ukazujem ti!"
- Praktična delavnica: "Ojoj, računalniški hrošči!?"
- Praktična delavnica: "Sestavljanje računalnika iz komponent"
- Praktična delavnica: "Moč ukazne vrstice-časovni stroj programiranja"
- Praktična delavnica: "Svet in umetna inteligenca"
- Voden ogled začasne razstave na temo preseka tehnologije, družbe in medijske pismenosti
- Skupinska dinamika/cilji/refleksija
Internetna tehnologija včeraj, danes, jutri in razvoj digitalnih veščin za razumevanje vpliva tehnologije na družbo (24h)
2. 11. - 23. 11. 2024, konec tedna (petek popoldne, sobota, nedelja)
Rok za prijavo: 28. 10. 2024
Kotizacija KATIS: 22,99 EUR
Cena izven: 90 EUR
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne in začasnih razstav Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev. Nato bomo udeležence popeljali skozi niz modulov strokovnih delavnic, kjer se bodo na zanimiv in dostopen način spoznali s fizičnim programiranjem naprav in upravljanjem s senzoričnimi tipali, se podali na lov za računaniškimi hrošči kot to počno inženirji za zagotavljanje kakovosti, sestavili računalnik iz komponent in se spoznali z njegovo arhitekturo ter se preizkusili v programiranju preko ukazne vrstice, postopek s katerim se da izvesti skoraj vse, kar nam dovoli domišljija. Za konec pa se bomo spoznali še s sodobnimi tehnologijami umetne inteligence.
Program:
- Tematski voden ogled Računalniškega muzeja: fokus razvoj komunikacijskih tehnologij in generacija programerjev spletnih naturščkov
- Vodena samoevalvacija digitalnih veščin udeležencev izobraževanja
- Praktična delavnica: "Retro-net proti sodobnemu spletu"
- Praktična delavnica: "Igrivi HTML - spletno programiranje za neprogramerje"
- Praktična delavnica: "Vpliv tehnologije na sodobno družbo"
- Voden ogled začasne razstave na temo preseka tehnologije, družbe in medijske pismenosti
- Praktična delavnica: "Tehnologije gobokih ponaredkov, profiliranje in napačno informiranje"
- Praktična delavnica: "Svet in umetna inteligenca"
- Skupinska dinamika/cilji/refleksija
2023/24
Na pripovedništvu osnovano programiranje za neprogramerje (8h)
sobota 11.5. 2024, 10h-18h
Rok za prijavo: 10. 5. 2024
Kotizacija KATIS: 19,91 eur
Cena izven: 30 eur
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe s pomočjo primerkov strojne in programske opreme, ki jih hranimo na stalni razstavi v Računalniškem muzeju. Sledi samoevalvacija digitalnih veščin in pogovor. Nato se bomo s pomočjo odprtokodnega orodja za pripovedovanje Twine podali na pot interaktivnih, nelinearnih zgodb. Za ustvarjanje preproste zgodbe s programom Twine ni potrebno napisati nobene kode, lahko pa svoje zgodbe razširite s spremenljivkami, pogojno logiko, slikami, CSS in JavaScriptom, ko ste pripravljeni.Twine objavlja neposredno v HTML in tako lahko svoje delo objavite skoraj povsod.
Modul "Programiranje za neprogramerje" ponuja odgovor na potrebe po vpeljavi digitalizacije tudi pri predmetih kjer le ta ni tako v ospredju. Program je dobra dopolnitev učnih načrtov pri pouku Slovenščine, tujih jezikov in drugih saj združuje razvijanje občutka za pripovedovanje in uporabo osnovnih programskih gradnikov.
Program:
Internet in razvoj digitalnih veščin ter vpliv na digitalizacijo družbe (2 x 8h)
petek 15.3. (13h-21h) in sobota 16. 3. 2024 (10h-18h)
Rok za prijavo: 13. 3. 2024
Kotizacija KATIS: 39,83 eur
Cena izven: 60 eur
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne razstave Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev. Nato udeležence popeljemo skozi dve strokovni delavnici, kjer se spoznamo z razvojem interneta in si ogledamo naprave, ki so nam skozi zgodovino omogočale povezljivost s svetovnim spletom ter podrobneje pogledamo vplive razmaha uporabe spletnih tehnologoj na družbo kot celoto s poudarkom na mladih.
Udeleženci se spoznajo s celostno sliko razvoja interneta od začetkov do danes tako s prednostmi kot z izzivi, ki jih je prinesel na več področjih. Pri obravnavi vplivov na okolje se bomo posvetili tudi razumevanju z razmahom interneta povezanih energetskih obremenitev in pogledali sodobno podatkovno požrešnost v kontekstu trajnostnega razvoja tehnologije (izpusti toplogrednih plinov, obvladljivost velikih količin podatkov, podatkovna amnezija). Zadnji del izobraževanja se bo osredotočil na vpliv tehnologije na sodobno družbo, kjer bomo preko mostenja med digitalnimi orodji in etnografskimi izsledki obravnavali spremembe vzorcev obnašanja v prostem času, v komunikaciji in v delovnih okoljih s pomočjo gradiv, ki se lahko neposredno prenesejo tudi v učna okolja.
Program strokovnim delavcem omogoča posodabljanje disciplinarnega in strokovnega znanja, ki ga lahko uporabijo pri predmetih Računalništvo (OŠ), Informatika (Gimnazija), Računalništvo, računalniški sistemi in omrežja (Tehniška gimnazija) in drugih predmetov, saj teme nudijo dobro podlago za ustvarjanje medpredmetnih povezav in program predstavlja možnost za celosten razvoj digitalnih kompetenc vsakega posameznika.
Program:
Vpogled v drobovje računalnika in spoznavanje s fizičnim programiranjem naprav (8h)
sobota 10. 2. 2024, 10-18h
Rok za prijavo: 31. 1. 2024
Kotizacija KATIS: 19,91 eur
Cena izven: 30 eur
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne razstave Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev. Nato bomo udeležence popeljali skozi dve strokovni delavnici, kjer se bodo spoznali z računalniško arhitekturo in si ogledali programske jezike od čistih začetkov do višjenivojskih, ki se jih uporablja danes. Za zaključek se bomo skupaj z udeleženci poigrali še z ukazno vrstico, kjer si bomo ogledali pisanje ukazov na slovenskem terminalu Gorenje Delta PAKA 3000 (1985) in se za konec pogovorili o razlikah med ukazi takrat in danes.
Udeležencem bomo poleg dopolnjevanja in nadgradnje strokovnega znanja, s katerim bomo poskrbeli za dvig digitalnih kompetenc ponudili tudi vpogled v inovativne didaktične pristope, ki jih uporabljamo v Računalniškem muzeju. Po vsakem strokovnem modulu sledi predstavitev aktivnosti, ki so izvedljive tudi v učilnici. Predstavljene aktivnosti bodo razdeljene glede na starost otrok, torej bodo predstavljene metode za dopolnitev pouka Računalništvo v osnovnošolskem izobraževanju in Informatike ter Računalništva v srednješolskem izobraževanju.
Program strokovnim delavcem omogoča posodabljanje disciplinarnega in strokovnega znanja, ki ga lahko uporabijo pri predmetih Računalništvo (OŠ), Informatika (Gimnazija), Računalništvo, računalniški sistemi in omrežja (Tehniška gimnazija) in drugih tehničnih, fizikalnih, matematičnih in izbirnih predmetov, saj teme nudijo dobro podlago za ustvarjanje medpredmetnih povezav in program predstavlja možnost za celosten razvoj digitalnih kompetenc vsakega posameznika.
Poleg tem opredeljenih v omenjenih učnih načrtih izobraževanje ponuja celostno sliko razvoja računalnikov od začetkov do izzivov, s katerimi se soočamo danes.
Program:
Digitalizacija in poklici prihodnosti (3 x 8h)
četrtki 25.1., 1.2. in 15.02. 2024, 13h -21h
Kotizacija KATIS: 59,74 eur
Cena izven: 90 eur
Rok za prijavo: 30. 10. 2024
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne razstave Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev.
Nato bomo udeležence in udeleženke popeljali skozi 3 strokovne module, kjer bomo s treh različnih zornih kotov vstopili na področje programiranja. Vsi trije moduli so namenjeni prepoznavanju različnih karakternih predispozicij, večin in kompetenc, ki jih zahtevajo poklici prihodnosti.
Najprej bomo spoznali kako pomemben je nadzor nad kakovostjo programske kode ter kako pomembnost narašča z uveljavljanjem generativnih vsebin (tudi kode) na podlagi uporabe tehnologij umetne inteligence. Skozi prakso se bomo na igriv način naučili poiskati in odpraviti napake v že napisani kodi in jih pravilno dokumentirati za potrebe popravljanja. Nato se bomo programerskih izzivov lotili preo metode fizičnega pčrogramiranja, s pomočjo mikro računalnika BBC micro:bit in brezplačnega orodja MakeCode, ter poleg pedagoške prakse Računalniškega muzeja predstavili tudi prosto dostopne uveljavljene učne načrte in pedagoške skupnosti. Za konec pa si bomo ogledali programiranje skozi zgodovino, od Turingovega stroja do sodobnejših programskih jezikov in končali z vstopom umetne inteligence in razmisleku o prihodnosti, ki jo le ta prinaša (GPT4 - Chat GPT,...).
Priporočamo obisk vseh treh modulov, saj se bodo vsebinsko dopolnjevali.
Program:
Umetna inteligenca kot naslednji korak digitalizacije družbe (8h)
sobota 14. 10. 2023, 10-18h
Rok za prijavo:11. 10. 2023
Kotizacija KATIS: 19,91 eur
Cena izven: 30 eur
Program je zastavljen tako, da udeleženci in udeleženke najprej poglobljeno spoznajo zgodovino računalništva in digitalizacije družbe ter principe računalniškega mišljenja in pridobijo tematsko usmerjene uvide v določene razvojne faze interakcije med človekom in tehnologijo s pomočjo vsebin stalne razstave Računalniškega muzeja in primerkov strojne ter programske opreme iz naše bogate zbirke. Sledi samoevalvacija individualnih digitalnih veščin in pogovor ob rezultatih, ki bo osvetlil različne stopnje digitalne pismenosti in z njo povezanih miselnih izhodišč za razumevanje digitalnih orodij ter novih delovnih in učnih procesov, ki jih prinašajo. S pridobljenimi uvidi bodo udeleženci bolje opremljeni tudi za komunikacijo in razumevanje percepcije tehnološkega razvoja znotraj organizacij in učnih okolij, da bodo lahko prevzemali aktivnejšo vlogo pri odločanju o uporabi in vpeljavi digitalnih sredstev. Nato bomo udeležence in udeleženke popeljali skozi 2 strokovna modula, kjer bomo z različnih perspektiv obravnavali vstop umetne inteligence v družbo in posledično v šolski proces ter se spoznali s praktično rabo umetne inteligence v šolskem okolju.
Ko smo ChatGPT vprašali kako vidi svojo vlogo v šolstvu smo dobili sledeči odgovor:
“Lahko bi si predstavljali, da bi lahko ChatGPT imel pomembno vlogo v šoli. Na primer, učitelji bi lahko uporabljali ChatGPT za pridobivanje dodatnih informacij o temah, ki jih predavajo, ali za iskanje načinov za prilagajanje svojega pouka različnim učencem. ChatGPT bi lahko tudi pomagal učencem, ki imajo težave pri razumevanju gradiva, tako da bi jim nudil razlago v razumljivem jeziku ali ponudil dodatne vaje za utrjevanje.
Poleg tega bi lahko ChatGPT pomagal pri avtomatizaciji nekaterih nalog, kot je ocenjevanje preizkusov ali dajanje povratnih informacij učencem. To bi lahko učiteljem omogočilo več časa za druge pomembne naloge, kot so načrtovanje pouka ali individualno delo z učenci.
Seveda pa je treba upoštevati tudi pomisleke glede uporabe umetne inteligence v šoli, kot je na primer skrb za varovanje osebnih podatkov učencev. Zato bi morala biti uporaba ChatGPT v šoli skrbno načrtovana in regulirana, da bi se zagotovila varnost in zasebnost učencev.”
Se strinjate?
Program izobraževanja: