Mastodon Mastodon in English
Odpiralni čas: četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih.
Back to all Post

Domača proizvodnja, 5. del – Elektrotehna Delta do 1981

Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.

Pregled vsebine:

  • Zastopništvo Elektrotehna Digital
  • Delta in OEM koncept domače proizvodnje
  • DEC PDP-11/34 in prvi Deltin mini računalnik Delta 340
  • Kopa in terminali DEC VT-52, VT-100
  • DEC PDP-11/70, PDP-11/44 in VAX-11/780
  • Delta informacijski inženering
  • Mikroračunalnik DEC PDT-150
  • Deltin prvi mikroračunalnik Delta 323/M

V podjetju Elektrotehna so po letu 1974 dobavili, opremili in servisirali več računalnikov DEC PDP za vodenje procesov v proizvodnji in delo v laboratorijih inštitutov. Leta 1977 so postopno začeli DEC računalnike sestavljati sami po principu OEM(Original equipment manufacturer), zastopniški oddelek pa je postopno prerastel v dokaj samostojno sestrsko podjetje Delta. V naslednjih nekaj letih so pod svojim imenom na domačem trgu ponudili vrsto mini računalnikov DEC PDP-11/34, PDP-11/70 in PDP-11/44, nato pa še prve 32-bitne računalnike nove DEC serije VAX-11/780 in VAX-11/750. V sodelovanju s Tovarno meril iz Slovenj Gradca so po letu 1978 pod njihovim imenom začeli sestavljati DEC zaslonske terminale VT-52 in VT-100. Razvijali so tudi prilagojeno programsko opremo in svojo različico operacijskega sistema DEC RSX-11/M. Leta 1981 je nastal njihov prvi mikroračunalnik Delta 323/M izdelan na osnovi mikroprocesorja Zilog Z-80.

Zastopništvo Elektrotehna Digital

Računalniška proizvodnja je v Delti nastala organsko in po konceptu, ki je Iskri z njenim klasičnim pristopom industrijskega elektrotehničnega podjetja povzročil kar nekaj sivih las. V Elektrotehni, trgovskem podjetju specializiranem za uvoz in prodajo elektrotehničnih izdelkov podjetjem v Jugoslaviji, so leta 1972 začeli razmišljati o zastopništvu za prodajo računalnikov in računalniške opreme. Leta 1974 so prevzeli zastopništvo za inovativno podjetje DEC in v naslednjih letih dobavili nekaj njihovih izredno uspešnih računalnikov PDP-8 in PDP-11.

Zastopništvo je tako predstavljalo tudi prvo resno konkurenco podjetju Intertrade, ki je v jugoslovanskem prostoru precej uspešno nadziral računalniški trg z zastopništvom za IBM. Rivalstvo med podjetji Iskra, Delta in Intertrade je v naslednjih letih na področju računalništva v državi povzročilo izrazito polarizacijo mnenj in s tem tudi precejšnjo zameglitev dejanskega stanja. Do določene mere to odslikava problematičnost, ki jo je v računalniško industrijo v drugi polovici šestdesetih vneslo podjetje DEC s svojim prodornim in edinstvenim pristopom, do določene mere pa problematičnost splošnega stanja računalništva, gospodarstva in politike pri nas.

V skladu s pogodbo in vztrajnim povečevanjem zastopniške in servisne dejavnosti je Elektrotehna v naslednjih letih začela pošiljati vedno več svojih zasposlenih na šolanje v ZDA, dejavnost pa so širili tudi na področje programske opreme. (P08/01, SRD/01)

En izmed modelov legendarnega mini računalnika DEC PDP-8. Living Computer Museum, Seattle, Washington. Fotografiral Joe Mabel. (CC BY-SA 3.0)

DEC in mini računalniki PDP

Podjetje DEC je konec šestdesetih dodobra prevetrilo računalniški trg s svojimi zelo ugodnimi in uporabnimi mini računalniki PDP(Programmable data procesor) in je kmalu postalo drugo največje računalniško podjetje za velikanom IBM. Njihov PDP-8 je nastal že leta 1965, izreden komercialni uspeh pa je postal v naslednjih letih s tehnološkimi izpopolnitvami in uvedbo nabora zelo učinkovitih vhodno-izhodnih naprav. To je bil en izmed najmanjših DEC računalnikov in zgodnji primer računalnika tretje generacije, ki je uporabljal zelo cenene module. Njegova cena je bila deset in več-krat manjša od drugih primerljivih računalnikov, njegova zasnova pa je omogočala zelo učinkovito nadgradnjo sistema, zato se je serija PDP-8 z napredujočimi izpopolnitvami nadaljevala vse do konca sedemdesetih. Prodanih je bilo več kot 50.000 enot.

Še večji uspeh je doživela serija 16-bitnih PDP-11, ki je prišla na trg leta 1970 in je sledila podobni filozofiji. Izdelanih je bilo več kot 15 združljivih implementacij arhitekture PDP-11 in prodanih približno 600.000 enot. Ena izmed prednosti serije PDP-11 je bila njihova programabilnost in uporaben operacijski sistem RSX-11, ki sta močno vplivala na razvoj programiranja in razširitev serije v polje splošnega in poslovnega računalništva. Pred tem in prvotno so mini računalniki PDP obvladovali predvsem procesno računalništvo v industriji in laboratorijih, pa tudi raziskovalno računalništvo na univerzah in na inštitutih. Še ena prednost je bila uporaba enotnega sistemskega vodila Unibus, prek katerega je potekala vsa komunikacija med centralnimi, spominskimi in perifernimi enotami računalnika. Ta je s svojo vsestransko povezljivostjo in nadgradljivostjo še posebej odprl vrata računalniški industriji iz druge roke oziroma po principu OEM. (W/23, WIKI/66, WIKI/67)

Kabinet mini računalnika DEC PDP s centralno procesno enoto PDP-11/44. Računalniški muzej.
$> V muzeju razstavljamo več različnih proizvodov podjetja DEC od računalnikov in terminalov do vnosnih naprav.

Deltin OEM koncept proizvodnje

Proizvajalec originalne opreme(OEM) je podjetje, čigar proizvodi se uporabljajo kot sestavni del končnih izdelkov drugega podjetja. Ta običajno končne izdelek proda uporabnikom pod svojo znamko oziroma kot svoj lasten proizvod. DEC je po tem principu začel v sedemdesetih prodajati sestavne dele svojih računalnikov različnim proizvajalcem računalnikov po svetu. Tudi v Elektrotehni so na ta način od DEC začeli kupovati bistvene elemente računalnikov za svoj program računalniške proizvodnje. Periferne enote so običajno kupovali od drugih svetovnih proizvajalcev, vedno več preprostih sestavnih delov kot so ohišja, hlajenje in napajanje pa so začeli vsaj delno izdelovati tudi sami.

Oddelek za zastopništvo DEC je nekje do leta 1979 prerastel v sestrsko podjetje Delta, ki je sprva še delovalo pod okriljem Elektrotehne. Podjetju je uspelo izobraziti in zbrati kvalitetno jedro mladih, zagnanih, tržno usmerjenih in inovativnih sodelavcev, ki so vsak na svojem področju in po svojih močeh prispevali k uspehu projekta. Zaposlenih je bilo približno 20-30 dobro izobraženih ljudi, ki so v nekaj letih pridobili veliko znanja o sestavljanju, opremljanju, programiranju in servisiranju računalnikov DEC PDP za svoje stranke po Jugoslaviji.

OEM pristop proizvodnje teh računalnikov so v Delti že leta 1977 realizirali do te mere, da so začeli načrtovati izdelavo računalnika, ki bi ga nato tržili kot lasten sistem Delta. Z uvozom računalnikov po delih so se tudi izognili vedno hujšim uvoznim omejitvam, ki so bile za sestavne dele manj stroge. Težko dostopne devize pa so začeli pridobivati s sodelovanjem domačih lesnih podjetji. Ta so imela namreč na račun izvoza dostop do večje količine deviz, ki so jih nato lahko prodala na deviznem trgu. (76/28, P08/01, ID/01, SRD/01, W/23, WIKI/66)

Delta 340 in DEC PDP-11/34

Za prvi mini računalnik z nazivom Delta 340 so uporabili centralno procesno enoto računalnika DEC PDP-11/34, vključno s spominskimi moduli in sistemsko programsko opremo, ga opremili z najbolj ugodno periferno opremo drugih svetovnih proizvajalcev in ga zapakirali v ohišje s hlajenjem in delom napajalnega sistema, ki so jih zanje proizvajali v saveljskem Unis tos. Poleg tega so v Delti začeli delati na tem, da ustvarijo prilagojeno različico operacijskega sistem RSX-11, pravtako pa originalen paket uporabniške programske opreme in lokalizirano uporabniško dokumentacijo.

Mini računalnik DEC PDP-11/34 je na trg prišel leta 1976 kot ena izmed najmanjših in najcenejših različic z nekaterimi novimi značilnostmi. Imel je posebno enoto za upravljanje in varovanje pomnilnika in je tako omogočal že uporabo spominskih modulov prek vodila Unibus do kapacitete 256KB. Podpiral je na primer tudi uporabo vmesnega pomnilnika in dodatnega procesorja za operacije z lebdečimi vejicami. To je bil menda najmanjši PDP-11, ki je takrat še lahko poganjal Unix operacijski sistem.

V Delti so računalnik poimenovali Delta 340 in sestavili tri različne konfiguracije. Najmanjši Delta 340/5 je imel običajno konfiguracijo s 128KB glavnega pomnilnika, dvema diskovnima enotama po 5MB, komunikacijskim vmesnikom in teleprinterjem DECwriter. Večji sistem Delta 340/40 je imel 256KB glavnega pomnilnik, dve večji diskovni enoti po 40MB, eno magnetno tračno enoto in vrstični tiskalnik. Največji sistem Delta 340/80 pa je vključeval poleg 256KB glavnega pomnilnika še 2KB vmesnega pomnilnika, dve magnetni tračni enoti, dve diskovni enoti velikosti 80MB, vrstični tiskalnik in 2 zaslonska terminala Kopa 1000. Oba večja sistema sta vključevala tudi enoto za baterijsko napajanje.

V podjetju so iskali način, kako uveljaviti svoj novi računalnik in podjetje kot resnega ponudnika na domačem trgu. Leta 1978 so z drzno marketinško potezo računalnik Delta 340 podarila Titu za rojstni dan. Izdelali so program, ki je ob vklopu računalnika predvajal jugoslovansko himno in na ekranu prikazal Titov portret. Poteza je požela dobre odzive tudi v medijih, kar je podjetju menda precej dviginilo ugled. Leta 1978 naj bi bili nameščeni štirje Delta 340, leta 1981 pa vseh skupaj že 26. Leta 1988 jih je še vedno delovalo 7. Namestili so ga na primer v Litostroju, tovarni transformatorjev Energoinvest, v Ljubljanskih mlekarnah, itd. (78/22, 79/04, 79/10, 79/23, 80/06, 81/11, 81/12, 81/14, 83/09, 84/39, 86/27, ID/01, SRD/01, IDC/02, IDC/03, STAT/04, STAT/05, W/23, WIKI/67)

Mini računalnika DEC PDP-11/34 s teleprinterjem DECWriter in terminalom DEC VT-52. U.S. Army Natick Soldier Systems Center. (CC Public domain)
$> V muzeju hranimo primerek procesne enote DEC PDP-11/34 in obe vnosni napravi na sliki, teleprinter DECWriter in terminal DEC VT-52.

Terminali Kopa 700, 1000 in DEC VT-52, VT-100

Za sestavljanje zaslonskih terminalov Kopa so se v Delti povezali s Tovarno meril v Slovenj Gradcu, ki je bila del podjetja Slovenijales. V tovarni je kmalu nastal nov oddelek Kopa, ki je do leta 1982 sodeloval z Delto pri sestavljanju DEC terminalov in izdelavi programske opreme za njihove pametne terminale DEC PDT-150(o tem pa več v eni izmed naslednjih objav). Leta 1978 so najprej začeli tržit terminale VT-52 pod nazivom Kopa 700, za tem pa še zelo uspešne terminale VT-100 pod nazivom Kopa 1000. Ti so se večinoma uporabljali skupaj z Deltinimi računalniki. DEC VT-52 in VT-100 sta v drugi polovici sedemdesetih postavila standard na področju zaslonskih terminalov. Terminala sta se povezovala kar prek standardnih RS-232 serijskih povezav brez dodatnih vmesnikov, kar je močno vplivalo na njuno popularnost.

VT-52 se je na trgu pojavil leta 1975 in je na zaslonu lahko prikazoval 24×80 znakov iz polnega ASCII nabora in 32 dodatnih grafičnih znakov. Omogočal pa je tudi obojesmerno pomikanje zaslona. VT-100 je na trg prišel leta 1978 in je imel še veliko bolj napredne funkcije, ki jih je dosegel z uporabo 8-bitnega mikroprocesorja Intel 8080. Njegova posebnost je bila tudi ta, da je med prvimi začel uporabljati nekatere funkcije ANSI standarda, ki so kasneje postale običajne. Omogočal je preprosto uporabo funkcijskih klicov, s pomočjo katerih se je na primer po zaslonu neodvisno lahko premikal kurzor. (79/18, 81/16, SRD/01, WIKI/57)

Legendarni zaslonski terminal iz konca sedemdesetih DEC VT-100. Living Computer Museum, Seattle. Fotografiral Jason Scott. (CC BY 2.0)
$> V muzeju razstavljamo oba terminala DEC VT-52 in VT-100.

Delta 700 in DEC PDP-11/70

Kmalu za Delta 340 so v Delti začeli sestavljati tudi nekoliko starejši mini računalnik DEC PDP-11/70 pod imenom Delta 700. To je bil največji klasični PDP-11, ki je zadoščal tudi za bolj zahtevno uporabo. Še najbolj je bil podoben računalniku PDP-11/45 iz leta 1972, le da je omogočal razširitev glavnega spomina do 4 MB prek spominskega modula za vodilo Unibus. Spomin je bil lahko v obliki magnetnega jedra ali v obliki novejših integriranih vezij. To je bil leta 1975 tudi prvi sistem v seriji, ki je vključeval 2 KB vmesnega pomnilnika in povsem ločeno vodilo za vhodno-izhodne povezave Massbus. Menda je bil tudi izredno potraten računalnik in je bil zaradi hlajenja postavljen v več velikih kabinetih.

Računalnik Delta 700 je v osnovni izvedbi vključeval 512 KB glavnega spomina in 2 KB vmesnega pomnilnika, dve diskovni enoti po 80 MB, dve magnetni tračni enoti, komunikacijski vmesnik, vrstični tiskalnik in dva zaslonska terminala Kopa 1000. Delta 700 so namestili v Tekstil commerce, v Ljubljanski mestni skupščini in v podjetju Mercator, kjer so že prej imeli PDP-11/70, pa v Lesonit iz Ilirske Bistrice.. Do leta 1981 naj bi bilo vseh skupaj nameščenih 6, leta 1988 pa naj bi jih še vedno delovalo 5. (79/04, 79/15, 79/20, 79/23, 81/14, 82/02, 82/04, 82/49a, 85/166, STAT/04, STAT/05, W/23, WIKI/67)

Delta 644 in DEC PDP-11/44

Zadnji računalnik v seriji PDP-11 izdelan na osnovi integriranih vezij s srednjo sistemsko integracijo(MSI) je bil PDP-11/44 iz leta 1979. Mišljen kot naslednik PDP-11/70 je ponujal večino zmogljivosti velikega sistema v dosti manjši in cenejši izvedbi. Poleg 4 MB glavnega spomina je imel še 8 KB vmesnega pomnilnika in je omogočal dodatno nadgradnjo do 1 MB pomnilnika v obliki integriranih vezij ter uporabo procesorja za izračune z lebdečo vejico FP-11. PDP-11/44 ni imel tipične operaterske konzole z gumbi in lučkami kot ostali v seriji, temveč je imel čisto edinstven serijski konzolni vmesnik z vgrajenim mikroprocesorjem Intel 8085, ki je vse operaterske funkcije prenesel na povezavo s terminalom.

Delta 644 so namestili v novomeškem Novoteksu, metliški Beti, v GG Bled, skupaj pa sta ga kupila tudi mariborska Tovarna stikalnih naprav in Strojna, pa več podjetij iz Mozirja in več podjetij iz Kočevja in Ribnice, kupili pa so ga tudi na VEKŠ Mariboru, v Železarni Ravne in Železarni Štore. Leta 1988 naj bi bilo v uporabi še 22 računalnikov Delta 644, pa tudi 5 originalnih DEC PDP-11/44. (82/02, 82/08a, 82/11, 82/51, 84/11, 85/24, 85/98, 86/22, STAT/05, W/23, WIKI/67)

Operaterska konzola centralne procesne enote DEC PDP-11/70. Fotografiral Florian Schaffer. (CC BY-SA 4.0)
$> V muzeju razstavljamo klasičen mini računalniški kabinet z napajalnikom in procesno enoto DEC PDP-11/44.

Delta 4780 in DEC VAX-11/780

V drugi polovici sedemdesetih so v DEC začeli razvijati novo serijo 32-bitnih računalnikov VAX-11, ki naj bi ohranila povratno združljivost s 16-bitnimi PDP-11. Prvi računalnik v seriji VAX-11/780 je prišel na trg konec leta 1977 in sodi v vrh najbolj uspešnih računalnikov v zgodovini. Procesna enota je bila izdelana na osnovi novega tipa logičnih vezij in novega vodila SBI(Synchronous Backplane Interconnect). Novi spominski krmilniki so sprva dovoljevali do 8 MB pomnilnika, ki je bil izdelan iz množice spominskih kartic s po štirimi 16 KB spominskimi vezji. VAX-11/780 je tako kot serija PDP-11 še vedno omogočal uporabo vodil Unibus in Massbus s čimer je bilo omogočena uporaba združljive periferne opreme.

V Delti so računalnike VAX-11/780 začeli sestavljati pod nazivom Delta 4780. Programiranje sistema je bilo možno v makro zbornem jeziku in višjih jezikih Fortran, Basic, RPG, Cobol, Pascal in Datatrieve. Do leta 1981 naj bi bilo skupno nameščenih 5 računalnikov Delta 4780. Namestili so ga na primer v TAMu.. 1988 naj bi jih še vedno delovalo 14, pa tudi 5 originalnih DEC VAX-11/780. (79/23, 80/07, 81/14, 82/02, 82/39, 84/39, STAT/04, STAT/05, W/23, WIKI/67)

Delta informacijski inženering

Delta je svoj koncept gradila na prilagojeni programski opremi in prizadevanju, da se čim tesneje poveže z uporabniki računalnikov. Po zgledu zastopnika Intertrade so organizirali izobraževanje uporabnikov in nudili celovito tehnično pomoč. Delta je operirala v okviru Elektrotehnine poslovne infrastrukture in mreže prodajno-servisnih centrov po celotni Jugoslaviji. Konec sedemdesetih so dejavnost od računalništva v ožjem pomenu besede vedno bolj širili na informacijski inženiring organiziran po panogah. Oblikovale so se nove programerske ekipe.

Najprej so se ukvarjali s podatkovnimi bazami Total podjetja Cincom, kasneje pa so te v Delti zamenjali z naborom lastnih programskih orodij IDA (IDA Baza, IDA Leksikon, IDA Cogen generator programov, IDA Ekran in AGP). Razvijali so koncept po katerem bi iz nabora standardnih programskih modulov gradili programske rešitve prilagojene specifičnim panogam, naročnikom, okoljem. Posamezni programski oddelki so se v ta namen povezovali tudi z tehnološko naprednimi uporabniškimi centri, kjer so črpali znanje specifično za posamezne panoge. Na tej osnovi so oblikovali vedno večji katalog programskih proizvodov in različnih kombinacij, ki naj bi odgovarjale vsem potencialnim strankam. K sodelovanju na področju programske opreme so vabili in pritegnili različna domača podjetja, pri razvoju pa so tesno sodelovali tudi z VTŠ Visoko tehniško šolo v Mariboru. (80/11, 81/15, ID/01, IDC/03, IDC/04, SRD/01)

Računalnik DEC VAX-11/780 z dvema enotama magnetnih trakov. Fotografiral Bernd Gross. (CC BY-SA 4.0)

Delta + VTŠ

Poleg centra CETES, ki je sodeloval z Iskro, so na VTŠ leta 1979 organizirali Laboratorij za projektiranje informacijskih sistemov, ki je sodeloval z Delto. Delta je financirala povečanje in adaptacijo prostorov, v skladu z dogovorom pa je bil takrat na VTŠ nameščen tudi računalnik Delta 340/40 z 256 Kb pomnilnika, ki so ga vključili v pedagoški proces. Z njegovo pomočjo se je začela raziskovalna dejavnost na področju razvoja programske opreme.

Na področju planiranja in spremljanja proizvodnje so že v prvem letu za podjetja AGIS Ptuj, Strojna in Tovarno stikalnih naprav Maribor izvedli aplikacije za uporabo sistema podatkovnih baz TOTAL, in sicer aplikacije za spremljanje tehnoloških postopkov, kosovnic, izpis proizvodne dokumentacije, za spremljanje obremenitve strojev in planiranje materiala, obračun proizvodnih stroškov, spremljanje naročil in zalog. Na raziskovalnem področju so računalnik vključili v vodenje obdelovalnih strojev in tehnoloških meritev na VTŠ, ter začeli z računalniškim projektiranjem(CAD). Delali so na programskem paketu za programiranje NC vrtalno frezalnega ali NC brusilnega stroja. Do leta 1981 je bilo v sistem vključenih 11 terminalov, med njimi terminala v podjetjih Strojna in Tovarna stikalnih naprav Maribor. (79/13, 80/11, 80/33a, 80/33b, 81/15)

Kopa 1500 in DEC PDT-150

Do druge polovice sedemdesetih so bile sestavljene že prve procesne enote PDP-11 na osnovi treh integriranih vezij z visoko sistemsko integracijo imenovanih LSI-11 oziroma LSI-11/03. To je bil prvi poskus DEC pri izdelavi mikroprocesorja z zmogljivostjo mini računalnika PDP-11. Na osnovi vezij LSI-11/03 so bili sestavljeni računalniki PDP-11/03 in nova serija pametnih terminalov DEC PDT. Modela PDT-11/110 in PDT-11/130 sta imela tako svoj lasten mikroračunalnik nameščen kar v ohišju terminala VT-100, model PDT-11/150 pa je bil nameščen v ohišju brez lastnega zaslona, zato je bilo nanj potrebno posebej priključit terminal VT-100.

PDT-11/150 je imel lasten pomnilnik a nobenih standardnih vodil za razširitev sistema. Imel je tudi tri serijske povezave, paralelno povezavo za tiskalnik in modem, ter dve disketni enoti za velike diskete s kapaciteto 250 KB. V povezavi s terminalom VT-100 oziroma Kopa 1000 se je lahko uporabljal kot samostojen mikroračunalnik ali pa kot pametni terminal za povezavo na večji računalnik. DEC PDT-11/150 so leta 1980 začeli tržiti v podjetju Kopa pod imenom Kopa 1500. V terminale Kopa 1500 naj bi v tem času vgrajevali že 55% domačega materiala, vendar ta številka temelji predvsem na dejstvu, da so začeli zanje izdelovati nekaj prilagojene programske opreme. Leta 1980 so v Kopi menda izdelali že 700 zaslonskih terminalov Kopa 700(VT-52) in Kopa 1000(VT-100). Leta 1988 naj bi bili pri nas v uporabi vsaj trije mikroračunalniki Kopa 1500. (80/06, STAT/05, W/23, WIKI/67)

Mikroračunalnik DEC PDT-150, ki so ga v podjetju Kopa tržili pod imenom Kopa 1500. Retro-Computing Society of Rhode Island. Fotografiral Dave Fischer. (CC BY-SA 3.0)

Delta 323/M

Leta 1981 so v Delti končno razvili tudi svoj prvi lasten sistem, mikroračunalnik Delta 323/M v enouporabniški in večuporabniški različici. Razvoj, ki ga je vodila manjša skpuina zaposlenih je potekal le šest mesecev in ni zahteval večjih investicij. Med njimi so bili Anton Železnikar, Marko Kovačevič, Drago Novak, Dušan Kegl Šalehar, Aleksander Hadži, Božidar Blatnik.

Sistem je bil zasnovan s ciljem nizke proizvodne cene in čim širše uporabnosti. Realiziran je bil na petih standardnih EU dvostranskih tiskanih ploščah. Plošča s centralnim procesorjem je uporabljala 8-bitni mikroprocesor Zilog Z80 s taktom 2.5Mhz ali 4Mhz in vrsto pomožnih vezij iz serij Z-80 in WD. Računalnik 323/M je običajno vseboval še pomnilniško ploščo s 96Kb hitrega pomnilnika, ploščo z vhodno-izhodnimi krmilniki, ki so omogočali priklop različnih perifernih enot, ploščo s krmilnikom za največ štiri diskovne enote, ploščo s krmilnikom za tipkovnico, zaslonski terminal in vrstični tiskalnik, ter ploščo s preklopnim usmernikom, ki je zagotavljal vse potrebne napetosti za delovanje modulov.

Računalnik je lahko uporabljal operacijski sistem CP/M oziroma MP/M za večuporabniški sistem. CP/M je v tem času ponujal že zelo velik nabor programske opreme. Podroben opis sestave in zmogljivosti računalnika Delta 323/M je bil objavljen v reviji Informatica. Večuporabniški sistem so v več različnih izvedbah začeli prodajati pod imenom Delta 400/M, vendar šele enkrat po letu 1984. S svojo ambiciozno poslovno in tehnološko strategijo je Delta v času razvoja mikroračunalnika Delta 323/M že začela prevzemati vlogo vodilnega nosilca prihodnjega enotnega programa računalniške proizvodnje v državi. (81/07, 82/05)

.. zbral in sestavil Miha Urh

#> Objave predstavljajo le izsek iz celotne zgodbe o razvoju računalništva pri nas. Naši viri so omejeni, možnosti, da pride do napačne interpretacije pa izredno velike, zato vse bralce pozivamo, da na kustodiat@racunalniski-muzej.si posredujete morebitne popravke in pojasnila, predvsem pa sledi, vire in osebna pričevanja, ki bi nam lahko pomagala pri sestavljanju bolj celovite in pravilne slike. Hvala za razumevanje in sodelovanje!

Sledi

S pojavom doma izdelanih in sestavljenih računalnikov je kmalu nastal problem. V Jugoslaviji je bilo leta 1979 že 26 podjetij, ki naj bi proizvajala računalniško opremo, dejansko pa so delala z minimalnim deležem domače proizvodnje. Odgovorni so zahtevali oblikovanje enotnega programa računalniške proizvodnje z večjim deležem dejanske domače proizvodnje in ustrezno delitev dela med sodelujočimi podjetji. Glavno vlogo so v Sloveniji igrala podjetja Iskra, Delta in Gorenje, pri skupnem programu pa so sodelovala tudi mnoga druga podjetja in različni družbeni deležniki vključno z obema univerzama, Izvršnim svetom, Gospodarsko zbornico in skupnostjo uporabnikov. Skupni program je začel nastajati leta 1982, po načrtih pa bi moral v celoti zaživeti nekje do leta 1985. Kot nosilko enotnega programa so leta 1982 ustanovili novo združeno podjetje Iskra Delta.

Viri

76/28 : Delo (22.05.1976, letnik 18, številka 118)(LINK) | 78/22 : Delo (21.10.1978, letnik 20, številka 245)(LINK) | 79/04 : Informatica (1979, letnik 3, številka 1)(LINK) | 79/10 : V Agisu (1979, letnik 3, številka 10/11)(LINK) | 79/13 : Delo (04.01.1979, letnik 21, številka 02)(LINK) | 79/15 : Delo (04.05.1979, letnik 21, številka 102)(LINK) | 79/18 : Delo (11.07.1979, letnik 21, številka 159)(LINK) | 79/20 : Delo (07.09.1979, letnik 21, številka 209)(LINK) | 79/23 : Delo (08.10.1979, letnik 21, številka 235)(LINK) | 80/06 : V Agisu (1980, letnik 4, številka 8/9)(LINK) | 80/07 : Ptujski perutninar (1980, letnik 4, številka 10)(LINK) | 80/11 : Katedra (20.06.1980, letnik 19, številka 6)(LINK) | 80/33a : Delo (30.09.1980, letnik 22, številka 229)(LINK) | 80/33b : Delo (17.10.1980, letnik 22, številka 244)(LINK) | 81/07 : Informatica (1981, letnik 5, številka 3)(LINK) | 81/11 : Naš časopis(1981, letnik 9, številka 74)(LINK) | 81/12 : Preseki (1981, letnik 12, številka 3)(LINK) | 81/14 : Zbor občanov Bežigrad: Novosti iz Deltine računalniške zakladnice(LINK) | 81/15 : Delo (07.01.1981, letnik 23, številka 3)(LINK) | 81/16 : Delo (16.01.1981, letnik 23, številka 11)(LINK) | 82/02 : Delo (07.06.1982, letnik 24, številka 130)(LINK) | 82/04 : Krajan(1982, letnik 3, številka 8)(LINK) | 82/05 : Informatica (1982, letnik 6, številka 1)(LINK) | 82/08a : Novoteks (1982, letnik 10, številka 7)(LINK) | 82/11 : Vezilo (24.12.1982, letnik 18, številka 9/10)(LINK) | 82/39 : Delo (10.07.1982, letnik 24, številka 159)(LINK) | 82/49a : Delo (21.12.1982, letnik 24, številka 295)(LINK) | 82/51 : Delo (25.12.1982, letnik 24, številka 299)(LINK) | 83/09 : Delegatska tribuna (12.12.1983, letnik 9, posebna številka)(LINK) | 84/11 : Preseki (1984, letnik 20, številka 2)(LINK) | 84/39 : Sobotna priloga (05.05.1984, letnik 26, številka 103)(LINK) | 85/24 : Delo (20.02.1985, letnik 27, številka 42)(LINK) | 85/98 : Dolenjski list (03.10.1985, letnik 36, številka 40) in Dolenjski list (20.06.1985, letnik 36, številka 25)(LINK, LINK) | 85/166 : Delo (09.09.1985, letnik 27, številka 209)(LINK) | 86/22 : Štorski železar (november 1986, letnik 26, številka 11) in Štorski železar (november 1985, letnik 25, številka 14)(LINK, LINK) | 86/27 : Delo (10.06.1986, letnik 28, številka 134)(LINK) | STAT/04 : Zavod RS za Statistiko: Zmogljivosti in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1981 (LINK) | STAT/05 : Zavod RS za Statistiko: Zmogljivost in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1988 (objavljena 1990)(LINK) | ID/01 : Milan Bufon Iskra Delta od kotlovnice do industrijskega podjetja(LINK) | IDC/03 : iDelta club: Deltine tiskovine (LINK) | IDC/04 : iDelta club: Sistemi Delta (LINK) | SRD/01 : SloRaDe: Slovenska računalniška dediščina (LINK) | P08/01 : Janez Škrubej: Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo | W/23 : PDP-11 resources (LINK, LINK, LINK, LINK) | WIKI/57 : DEC VT-52, DEC VT-100, PDP 1 peripherals | WIKI/66 : Digital equipment corporation, Programmed data processor, PDP-8 | WIKI/67 : PDP-11, RSX-11, VAX-11