Statut DRM

Na skupščini dne 25. marca 2024 so člani društva sprejeli naslednji

STATUT DRUŠTVA RAČUNALNIŠKI MUZEJ

IME, SEDEŽ IN NAMEN

člen

Ime društva je Društvo računalniški muzej.

Sedež društva je v Ljubljani.

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno in neprofitno združenje fizičnih oseb, ki je pravna oseba in deluje na območju Republike Slovenije.

člen

Namen društva je združiti poznavalce, ljubitelje in privržence računalništva ter njegove zgodovine v aktivno skupino, ki bo s svojim delovanjem nosila funkcijo zbiranja in predstavljanja dejstev, predmetov in pričevanj o razvoju informacijske dobe na slovenskih tleh in širše ter tematiko in njene posebnosti približevala širši javnosti.

Cilji društva so:

ohranjanje tehnične dediščine,
premagovanje digitalne ločnice,
ozaveščanje javnosti,
izobraževanje,
povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami.

NALOGE DRUŠTVA IN VIRI PRIHODKOV

člen

Člani društva opravljajo za uresničevanje namenov in ciljev društva predvsem naslednje naloge:

vodenje zbirke,
prevzem donacijskih eksponatov,
skladiščenje in restavracija eksponatov,
predstavitve eksponatov (razstave, spletna stran, izobraževalne vsebine, interaktivne delavnice, neformalno izobraževanje, drugi spremljevalni dogodki, založništvo…),
promocija in komunikacija z javnostmi.

Viri dohodkov društva so:

članarina,
darila in prispevki donatorjev in sponzorjev,
subvencije in javna sredstva,
dohodki iz lastne dejavnosti,
drugi dohodki.

Društvo poleg nosilne dejavnosti vodenja zbirke muzejskih eksponatov s področja zgodovine računalništva in informacijskih tehnologij opravlja naslednje pridobitne dejavnosti:

85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

91.020 Dejavnost muzejev

93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup

68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

58.110 Izdajanje knjig

58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev

58.130 Izdajanje časopisov

58.140 Izdajanje revij in druge periodike

58.210 Izdajanje računalniških iger

58.290 Drugo izdajanje programja

62.010 Računalniško programiranje

62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih

62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov

62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti

63.120 Obratovanje spletnih portalov

47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti

95.110 Popravila in vzdrževanje računalnikov in perifernih enot

70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje

Društvo opravlja pridobitne dejavnosti skladno z določili Zakona o društvih, zakonodajo o izvajanju posameznih dejavnosti ter le v obsegu potrebnem za uresničevanje svojega namena in ciljev, oziroma za potrebe uresničevanja nepridobitne in neprofitne dejavnosti.

ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA

člen

Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost.

Ožjo javnost društvo obvešča:

s komunikacijo s člani prek dopisnega seznama društva
s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva.

Širšo javnost društvo obvešča s tem, da so seje organov društva javne.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

ČLANSTVO IN PRENEHANJE ČLANSTVA

člen

Člani društva so lahko polnoletne fizične osebe, ki delujejo na področju zbiranja in ohranjanja muzejskih eksponatov s področja zgodovine računalništva in informacijskih tehnologij ter njihovega predstavljanja najširši javnosti in promoviranja dejavnosti ohranjanja tovrstne zapuščine.

Član društva je lahko oseba, ki ima v obdobju do vključno dneva oddaje kandidature neprekinjenih vsaj 5 let delovnih izkušenj s področja ohranjanja in predstavljanja zgodovine digitalizacije v Sloveniji in ima domensko specifična znanja, s katerimi je pripomogel k poslanstvu društva znotraj njegovih dejavnosti.

Izpolnjevanje pogojev za pridobitev članstva društva ugotavlja upravni odbor in o tem poroča skupščini.

Članstvo v društvu je prostovoljno. Oseba, ki želi postati član društva, mora dati pisno zahtevo upravnemu odboru z navedbo in dokazili, da izpolnjuje pogoje, da želi postati članica društva. S pridobitvijo članstva oseba sprejme statut društva in se zaveže, da se bo po njem ravnala. Obveže se k aktivnem, rednem in konstruktivnem sodelovanju v društvu ter rednem plačevanju članarine v znesku, ki ga določi skupščina.

člen

Prošnja za vstop v članstvo mora biti pisna. Pristopne izjave za včlanitev v društvo sprejema upravni odbor društva.

Odločitev o sprejemu v članstvo sprejme upravni odbor in o tem seznani skupščino.

Kandidat za člana društva mora izpolnjevati pogoje, navedene v 5. členu statuta. Če upravni odbor kandidata ne sprejme v društvo, ker meni, da kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev za sprejem, ki jih predpisuje statut, ima kandidat pravico pritožbe na skupščino društva. Zoper odločitev skupščine ni pritožbe.

člen

Članstvo v društvu preneha:

s smrtjo,
z izstopom,
z izključitvijo.

Izstopne izjave sprejema upravni odbor društva. O izstopih članov upravni odbor poroča skupščini društva.

Društvo lahko člana izključi zaradi:

neplačane članarine (po dveh letih),
neaktivnosti ali nesodelovanja v društvenih dejavnostih,
hujših kršitev statuta društva.

O izključitvah članov društva odloča častno razsodišče, ki o svojih odločitvah poroča skupščini društva.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV

člen

Člani društva imajo naslednje pravice:

da volijo in so izvoljeni v organe društva,
da sodelujejo pri delu organov društva,
da dajejo predloge ter sugestije organom društva za delo in izpolnjevanje nalog,
da prejmejo nagrade ter pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe,
da prisostvujejo na vseh prireditvah in akcijah društva v okviru njegovih dejavnosti.

Člani društva imajo naslednje dolžnosti:

da volijo in so izvoljeni v organe društva,
da spoštujejo ta statut ter odločbe in sklepe organov društva,
da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva,
da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
da redno plačujejo članarino,
da varujejo ugled društva,
da skrbijo za sredstva, s katerimi društvo razpolaga.

ORGANIZACIJA DRUŠTVA

člen

Organi društva so:

skupščina,
upravni odbor,
častno razsodišče,
nadzorni odbor.

SKUPŠČINA DRUŠTVA

člen

Najvišji organ društva je skupščina, ki voli druge njegove organe. Pristojna je za sprejemanje končnih odločitev glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na društvo. Sestavljajo jo vsi člani društva.

Skupščina je lahko redna (zaseda v živo) ali izredna (zaseda v živo ali dopisno).

Redna skupščina društva se vrši enkrat letno, in sicer v prvih šestih mesecih tekočega leta. Na tej skupščini se obravnava in potrdi finančno poslovanje za preteklo leto.

Upravni odbor skliče redno skupščino najkasneje dva tedna pred dnevom, za katerega je sklicana, tako da v pisnem vabilu vsem članom navede kraj in čas zasedanja ter dnevni red. Člani lahko predlagajo spremembo dnevnega reda najkasneje 8 dni pred začetkom skupščine, z naslovitvijo svoje pisne zahteve na upravni odbor.

Izredno skupščino skliče upravni odbor po potrebi. Skliče jo lahko na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredna skupščina sklepa o stvari, za katero je sklicana. Upravni odbor je dolžan sklicati skupščino v roku 1 meseca po prejemu zahteve za sklic. V kolikor upravni odbor v tem roku ne skliče izredne skupščine, sklic izvrši predlagatelj sam.

Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za 30 minut, nakar skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih več kot 3/10 članov. Če skupščina tudi tedaj ni sklepčna, se začetek ponovno odloži za nadaljnjih 30 minut, nakar je skupščina sklepčna, če so navzoči vsaj 3 člani.

Skupščina sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da prisostvuje skupščini najmanj polovica članov. Način glasovanja določi skupščina. Ko se glasuje o razrešitvi organov društva, o tem člani organov društva ne morejo glasovati.

Skupščini smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno povezani z delovanjem društva, kot na primer predstavniki državnih organov, predstavniki sponzorjev, mediji in občani nasploh, vendar pa imajo le pravico posvetovalnega glasu in ne morejo glasovati ter odločati o zadevah, o katerih sklepa skupščina.

Skupščino odpre predsednik ter jo vodi, dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega skupščina izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi pa tudi druge delovne organe.

Skupščina:

sklepa o dnevnem redu,
razpravlja o delu in poročilu upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njem,
sprejema delovni program društva,
odloča o pritožbah zoper odločbe in sklepe upravnega odbora in častnega razsodišča,
sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto ter potrjuje zaključni račun za preteklo leto,
sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut in druge splošne akte društva,
z javnim glasovanjem neposredno voli in razrešuje člane upravnega odbora in nadzornega odbora ter člane častnega razsodišča,
odloča o prenehanju in združitvi društva,
določa višino članarine.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in dva overovitelja zapisnika.

Dopisna seja skupščine: Izredna skupščina društva se lahko razpiše tudi dopisno, pri čemer se za dopisno sejo skupščine uporablja komunikacija prek elektronske pošte.

Dopisno sejo skupščine skliče upravni odbor najmanj 24h pred pričetkom dopisne seje, glasovanje na dopisni seje pa traja največ 24h od pričetka seje. V primeru sklica dopisne seje skupščine se prisotnost šteje v pisnih odzivih na pozive k obravnavi in glasovanju oddanih od poziva do izteka zasedanja dopisne seje skupščine (konca istega delovnega dne v katerem poteka zasedanje). Dopisna skupščina je sklepčna, če se je pisno udeleži več kot polovica članov. V primeru sklica dopisne seje skupščine mora dnevni red vsebovati tudi jasno opredeljena glasovanja, kjer skupščina sprejema sklepe z večino. Morebitni dodatki k dnevnemu redu se sprejemajo in se o njih glasuje v času zasedanja dopisne skupščine. O delu dopisne skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo v vabilu na dopisno sejo predlagani predsednik delovnega predsedstva in dva overovitelja zapisnika.

UPRAVNI ODBOR IN POSEBNE OBVEZNOSTI POSAMEZNIH ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA

člen

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Upravni odbor sestavljajo trije člani in sicer predsednik upravnega odbora, ki je obenem predsednik društva, namestnik predsednika in tretji član upravnega odbora.

Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema skupščinama po smernicah, sprejetih na skupščini. Predsednik lahko prenese del svojih dolžnosti na namestnika, vse svoje dolžnosti pa lahko prenese na namestnika le za čas, ko sam funkcije ne more opravljati.

Upravni odbor je pristojen za odločanje glede vseh vprašanj, razen vprašanj, ki so v izključni pristojnosti skupščine, še posebej pa mora:

pripraviti letno poročilo in finančno poročilo za preteklo leto ter predračun stroškov za tekoče leto,
sklicevati redna in izredna zasedanja skupščine,
pripraviti dnevni red za zasedanje skupščine,
skrbeti za izvrševanje sklepov skupščine,
upravljati s premoženjem društva, pri čemer za to po potrebi lahko pritegne ustrezne strokovnjake,
sprejemati redne člane,
pripraviti predlog višine članarine in drugih prispevkov članov za delovanje društva.

Člane upravnega odbora voli skupščina za dobo enega leta, z možnostjo ponovne izvolitve.

Upravni odbor veljavno sklepa, če so na seji prisotni vsi trije člani in če za določen sklep glasujeta vsaj dva člana.

člen

ZASTOPANJE DRUŠTVA

Društvo ima dva zastopnika. Društvo v razmerjih s tretjimi osebami posamič, samostojno, celovito, neomejeno in enakopravno zastopata predsednik društva in direktor društva.

PREDSEDNIK DRUŠTVA

Skupščina imenuje predsednika društva za eno letno z možnostjo ponovne izvolitve. Predsednik je skupaj z direktorjem odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom, internimi pravilniki in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in skupščini.

Predsednik društva:

samostojno in neomejeno zastopa društvo;
predstavlja društvo pred državnimi ter drugimi organi in organizacijami v državi in tujini;
predstavlja in zastopa društvo napram direktorju;
predseduje upravnemu odboru;
sklicuje skupščino in pripravlja gradivo za skupščino ter akte društva;
izvaja sklepe upravnega odbora in skupščine društva;
izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti upravni odbor ali skupščina.

Upravni odbor imenuje direktorja društva za petletno mandatno obdobje z možnostjo ponovne izvolitve. Direktor je skupaj s predsednikom odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom, internimi pravilniki in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren upravnemu odboru in skupščini. Direktor je odgovoren za finančno poslovanje društva.

Direktor lahko društvo zastopa samostojno in v polnem obsegu za trajanje mandatnega obdobja ali do prekinitve delovnega razmerja, v kolikor je to prej kot pred koncem izteka mandata.

Direktor društva:

samostojno in neomejeno zastopa društvo;
vodi vsebinsko in finančno poslovanje društva;
skrbi za izvajanje strokovno-tehničnih in organizacijskih nalog društva;
vodi vse ostale zaposlene v društvu in zastopa društvo napram ostalim zaposlenim;
zastopa društvo napram zunanjim sodelavcem;
sklicuje skupščino in pripravlja gradivo za skupščino;
sprejema notranje akte društva, ki so operativne narave in o tem seznanja upravni odbor;
sprejema notranje akte društva, ki niso operativne narave z vnaprejšnjim soglasjem upravnega odbora;
koordinira delo delovnih skupin oz. sekcij ter drugih oblik dela društva;

NADZORNI ODBOR

člen

Nadzorni odbor skrbi za kontrolo nad finančnim in materialnim poslovanjem društva ter nadzoruje delo upravnega odbora med dvema skupščinama. Odgovoren je skupščini in ji mora poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina za dobo enega leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni odbor se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika. Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in zanje glasujeta vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora imajo pravico udeleževati se sej upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

ČASTNO RAZSODIŠČE

člen

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh članov, ki jih voli skupščina za dobo enega leta in je pristojno za reševanje sporov, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij članov iz dejavnosti društva in sporov med člani in društvom. Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku. Častno razsodišče se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika.

člen

Za disciplinski prekršek članov društva šteje hujše nespoštovanje statuta in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.

O prekrških odloča na prvi stopnji častno razsodišče, ki lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:

opomin,
javni opomin,
izključitev.

O pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča odloča skupščina na svojem prvem sklicu, kot drugostopenjski organ. Zoper odločitev skupščine ni pritožbe.

MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

člen

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z računovodskimi načeli, ki veljajo za društva, ter v skladu z veljavnimi predpisi.

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa društva in prek društvene blagajne.

Denarna sredstva društva se vodijo v blagajniški knjigi.

Finančne in materialne listine podpisuje zastopnik društva.

Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

člen

Premično in nepremično premoženje društva je vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji na podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.

PRENEHANJE DRUŠTVA

člen

Društvo preneha:

po volji članov,
s spojitvijo z drugimi društvi,
s pripojitvijo k drugemu društvu,
s stečajem,
na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
po samem zakonu.

O prenehanju društva po volji članov odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih članov.

V primeru prenehanja društva se, po poravnavi vseh obveznosti, njegovo premoženje prenese na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po enakem postopku kot so bile sprejete.

člen

Ta statut prične veljati z dnem sprejetja na skupščini društva.

V Ljubljani, 25.3.2024