Statut DRM

Na skupščini dne 19. marca 2013 so člani društva sprejeli naslednji

STATUT DRUŠTVA RAČUNALNIŠKI MUZEJ

IME, SEDEŽ IN NAMEN

1. člen

Ime društva je Društvo računalniški muzej.

Sedež društva je v Ljubljani.

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki je pravna oseba in deluje na območju Republike Slovenije.

2. člen

Namen društva je združiti poznavalce, ljubitelje in privržence računalništva ter njegove zgodovine v aktivno skupino, ki bo s svojim delovanjem nosila funkcijo zbiranja in predstavljanja dejstev, predmetov in pričevanj o razvoju informacijske dobe na slovenskih tleh in šiše ter tematiko in njene posebnosti približevala širši javnosti.

Cilji društva so:

ohranjanje tehnične dediščine,
premagovanje digitalne ločnice,
ozaveščanje javnosti,
izobraževanje,
povezovanje z drugimi sorodnimi organizacijami.

NALOGE DRUŠTVA IN VIRI PRIHODKOV

3. člen

Člani društva opravljajo za uresničevanje namenov in ciljev društva predvsem naslednje naloge:

vodenje zbirke,
prevzem donacijskih eksponatov,
skladiščenje in restavracija eksponatov,
predstavitve eksponatov (razstave, spletna stran, izobraževalne vsebine, interaktivne delavnice, neformalno izobraževanje, drugi spremljevalni dogodki, založništvo…),
promocija in komunikacija z javnostmi.

Viri dohodkov društva so:

članarina,
darila in prispevki donatorjev in sponzorjev,
subvencije in javna sredstva,
dohodki iz lastne dejavnosti,
drugi dohodki.

ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA

4. člen

Društvo obvešča o svojem delovanju širšo in ožjo javnost.

Ožjo javnost društvo obvešča:

s komunikacijo s člani prek dopisnega seznama društva
s tem, da so zapisniki vseh organov društva dostopni na vpogled članom društva.

Širšo javnost društvo obvešča s tem, da so seje organov društva javne.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

ČLANSTVO IN PRENEHANJE ČLANSTVA

5. člen

Društvo ima redne, častne in podporne člane.

Redni člani (v nadaljevanju člani) društva so lahko polnoletne domače ali tuje fizične osebe, ki delujejo na področu zbiranja in ohranjanja muzejskih eksponatov s področja zgodovine računalništva in informacijskih tehnologij ter njihovi promociji. Redni člani pristopijo k članstvu s podpisom pristopne izjave, sprejmejo statut društva in se po njem ravnajo, se obvežejo k sodelovanju v društvu in redno plačujejo članarino v znesku, ki ga določi skupščina.

Častni člani so lahko domače ali tuje fizične osebe, imenovane s strani skupščine na predlog upravnega odbora. Za častne člane so lahko imenovani člani ali nečalni društva. Če častni član postane nečlan društva nima pravice voliti in biti izvoljen v organe društva, razen če izpolni pogoje za včlanitev v društvo. Častni člani društva so oproščeni plačevanja članarine.

Društvo ima lahko tudi podporne člane ali sponzorje, ki so lahko polnoletne fizične ali pravne osebe. Medsebojne pravice in obveznosti v takem primeru uredita društvo in podporni član oz. sponzor s posebno pogodbo. Podporni člani lahko sodelujejo na skupščinah, nimajo pa pravice voliti in biti voljeni.

6. člen

Prošnja za vstop v članstvo mora biti pisna. Pristopne izjave za včlanitev v društvo sprejema upravni odbor društva.

Odločitev o sprejemu v redno ali podporno članstvo sprejme upravni odbor in o tem seznani skupščino.

Kandidat za člana drušva mora izpolnjevati pogoje, navedene v 5. členu statuta. Če upravni odbor kandidata ne sprejme v društvo ker meni, da kandidat ne izpolnjuje vseh pogojev za sprejem, ki jih predpisuje statut, ima kandidat pravico pritožbe na skupščino društva. Zoper odločitev skupščine ni pritožbe.

7. člen

Članstvo v društvu preneha:

s smrtjo,
z izstopom,
z izključitvijo.

Izstopne izjave sprejema upravni odbor društva. O izstopih članov upravni odbor poroča skupščini društva.

Društvo lahko člana izključi zaradi:

neplačane članarine (po dveh letih),
hujših kršitev statuta društva.

O izključitvah članov društva odloča častno razsodišče ki o svojih odločitvah poroča skupščini društva.

PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV

8. člen

Člani društva imajo naslednje pravice:

da volijo in so izvoljeni v organe društva,
da sodelujejo pri delu organov društva,
da dajejo predloge ter sugestije organom društva za delo in izpolnjevanje nalog,
da prejmejo nagrade ter pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe,
da prisostvujejo na vseh prireditvah in akcijah društva v okviru njegovih dejavnosti.

Člani društva imajo naslednje dolžnosti:

da volijo in so izvoljeni v organe društva,
da spoštujejo ta statut ter odločbe in sklepe organov društva,
da z osebnim prizadevanjem in vzorom pripomorejo k uresničitvi delovnega programa društva,
da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog,
da redno plačujejo članarino,
da varujejo ugled društva,
da skrbijo za sredstva, s katerimi društvo razpolaga.

ORGANIZACIJA DRUŠTVA

9. člen

Organi društva so:

skupščina,
upravni odbor,
častno razsodišče,
nadzorni odbor.

SKUPŠČINA DRUŠTVA

10. člen

Najvišji organ društva je skupščina, ki voli druge njegove organe. Pristojna je za sprejemanje končnih odločitev glede vseh vprašanj, ki se nanašajo na društvo. Sestavljajo jo vsi redni in častni člani.

Skupščina je lahko redna ali izredna.

Redna skupščina društva se vrši enkrat letno, in sicer v prvih šestih mesecih tekočega leta. Na tej skupščini se obravnava in potrdi finančno poslovanje za preteklo leto.

Upravni odbor skliče skupščino najkasneje dva tedna pred dnevom, za katerega je sklicana, tako da v pisnem vabilu vsem rednim in častnim članom navede kraj in čas zasedanja ter dnevni red. Člani lahko predlagajo spremembo dnevnega reda najkasneje 8 dni pred začetkom skupščine, z naslovitvijo svoje pisne zahteve na upravni odbor.

Izredno skupščino skliče upravni odbor po potrebi. Skliče jo lahko na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Izredna skupščina sklepa o stvari, za katero je sklicana. Upravni odbor je dolžan sklicati skupščino v roku 1 meseca po prejemu zahteve za sklic. V kolikor upravni odbor v tem roku ne skliče izredne skupščine, sklic izvrši predlagatlej sam.

Skupščina je sklepčna, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica članov. Če ob predvidenem začetku skupščina ni sklepčna, se začetek odloži za 30 minut, nakar skupščina veljavno sklepa, če je prisotnih več kot 3/10 članov. Če skupščina tudi tedaj ni sklepčna, se začetek ponovno odloži za nadaljnjih 30 minut, nakar je skupščina sklepčna, če so navzoči vsaj 3 člani.

Skupščina sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi statuta ali o prenehanju delovanja društva, je potrebno, da za to glasujeta najmanj dve tretjini navzočih članov in da prisostvuje skupščini najmanj polovica članov. Način glasovanja določi skupščina. Ko se glasuje o razrešitvi organov društva, o tem člani organov društva ne morejo glasovati.

Skupščini smejo prisostvovati vsi, ki so ali želijo biti neposredno povezani z delovanjem društva, kot na primer predstavniki državnih organov, predstavniki sponzorjev, mediji in občani nasploh, vendar pa imajo le pravico posvetovalnega glasu in ne morejo glasovati ter odločati o zadevah, o katerih sklepa skupščina.

Skupščino odpre predsednik ter jo vodi, dokler skupščina ne izvoli delovnega predsedstva. Poleg tega skupščina izvoli še zapisnikarja in dva overovitelja zapisnika, po potrebi pa tudi druge delovne organe.

Skupščina:

sklepa o dnevnem redu,
razpravlja o delu in poročilu upravnega in nadzornega odbora ter sklepa o njem,
sprejema delovni program društva,
odloča o pritožbah zoper odločbe in sklepe upravnega odbora in častnega razsodišča,
sklepa o finančnem načrtu za prihodnje leto ter potrjuje zaključni račun za preteklo leto,
sprejema, spreminja ter dopolnjuje statut in druge splošne akte društva,
z javnim glasovanjem neposredno voli in razrešuje člane upravnega odbora in nadzornega odbora ter člane častnega razsodišča,
odloča o prenehanju in združitvi društva,
določa višino članarine.

O delu skupščine se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in dva overovitelja zapisnika.

UPRAVNI ODBOR IN POSEBNE OBVEZNOSTI POSAMEZNIH ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA

11. člen

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini. Upravni odbor sestavljo predsednik, namestnik predsednika in trije člana upravnega odbora. Predsednik (v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti pa njegov namestnik) posamič zastopa društvo pred državnimi organi ter drugimi organi, pri čemer mora spoštovati navodila upravnega odbora. Upravni odbor upravlja društvo v času med dvema skupščinama po smernicah, sprejetih na skupščini.

Upravni odbor je pristojen za odločanje glede vseh vprašanj, razen vprašanj, ki so v izključni pristojnosti skupščine, še posebej pa mora:

pripraviti letno poročilo in finančno poročilo za preteklo leto ter predračun stroškov za tekoče leto,
sklicevati redna in izredna zasedanja skupščine,
pripraviti dnevni red za zasedanje skupščine,
skrbeti za izvrševanje sklepov skupščine,
upravljati s premoženjem društva, pri čemer za to po potrebi lahko pritegne ustrezne strokovnjake,
sprejemati redne člane,
pripraviti ustrezne predloge in obrazložitve za odločanje na skupščini društva v zvezi s častnimi člani,
pripraviti predlog višine članarine in drugih prispevkov članov za delovanje društva.

Člane upravnega odbora voli skupščina za dobo enega leta, z možnostjo ponovne izvolitve.

Upravni odbor veljavno sklepa, če so na seji prisotni vsaj trije člani in če za določen sklep glasujejo vsaj trije člani.

12. člen

Predsednik zastopa društvo v razmerjih s tretjimi osebami. Predsednik lahko prenese del svojih dolžnosti na namestnika. Vse svoje dolžnosti pa lahko prenese na namestnika le za čas, ko sam funkcije ne more opravljati.

Predsednik je odgovoren za finančno poslovanje društva.

Sklepe in druga pismena sporočila organov društva lahko podpisujeta predsednik in njegov namestnik.

NADZORNI ODBOR

13. člen

Nadzorni odbor skrbi za kontrolo nad finančnim in materialnim poslovanjem društva ter nadzoruje delo upravnega odbora med dvema skupščinama. Odgovoren je skupščini in ji mora poročati vsaj enkrat v koledarskem letu.

Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli skupščina za dobo enega leta in so lahko ponovno izvoljeni. Nadzorni odbor se konstituira ko člani izmed sebe izvolijo predsednika. Veljavne sklepe sprejema, če so prisotni vsi trije člani in zanje glasujeta vsaj dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, imajo pa se pravico udeleževati vseh sej upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

ČASTNO RAZSODIŠČE

14. člen

Častno razsodišče je sestavljeno iz treh članov, ki jih voli skupščina za dobo enega leta in je pristojno za reševanje sporov, ki izhajajo iz medsebojnih razmerij članov iz dejavnosti društva in sporov med člani in društvom. Častno razsodišče vodi disciplinski postopek in izreka kazni po disciplinskem pravilniku. Častno razsodišče se konstituira, ko člani izmed sebe izvolijo predsednika.

15. člen

Za disciplinski prekršek članov društva šteje hujše nespoštovanje statuta in sklepov organov društva ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled društva.

O prekrških odloča na prvi stopnji častno razsodišče, ki lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:

opomin,
javni opomin,
izključitev.

O pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča odloča skupščina na svojem prvem sklicu, kot drugostopenjski organ. Zoper odločitev skupščine ni pritožbe.

MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE

16. člen

Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z računovodskimi načeli, ki veljajo za društva, ter v skladu z veljavnimi predpisi.

Finančno poslovanje društva se odvija preko transakcijskega računa društva in prek društvene blagajne.

Denarna sredstva društva se vodijo v blagajniški knjigi.

Finančne in materialne listine podpisuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Vsak član društva lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

17. člen

Premično in nepremično premoženje društva je vpisano v inventarno knjigo. Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji podlagi sklepa upravnega odbora. Nepremično premoženje se lahko kupi ali odtuji le na podlagi sklepa skupščine.

PRENEHANJE DRUŠTVA

18. člen

Društvo preneha:

po volji članov,
s spojitvijo z drugimi društvi,
s pripojitvijo k drugemu društvu,
s stečajem,
na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja,
po samem zakonu.

O prenehanju društva po volji članov odloča skupščina z dvotretjinsko večino vseh navzočih članov. V sklepu o prenehanju društva skupščina odloči tudi o prenosu premoženja društva in določi prevzemnika premoženja društva.

Če skupščina društva ne določi prevzemnika premoženja je prevzemnik premoženja Tehnični muzej Slovenije.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejmejo po enakem postopku kot so bila sprejeta.

20. člen

Ta statut prične veljati z dnem sprejetja na skupščini društva.

V Ljubljani, 19. 3. 2013