Razstava “boj za slovenscino”

S strani Filozofske fakultete v Ljubljani smo prejeli vabilo, da v okviru letošnjega knjižnega sejma Liber.ac, ki je potekal na fakulteti od 21. do 23. maja, pripravimo razstavo.

Glede na to, da nas je v društvu kar nekaj takšnih, ki smo med študijem redno obiskovali predavalnice te fakultete, smo se temu vabilu z veseljem odzvali. 

Pripravili smo razstavo “Boj za slovenscino”.

Na njej smo predstavili boj nekaterih izmed množice posameznikov, ki so s svojo natančnostjo in zagnanostjo odločilno prispevali k slovenjenju računalniških izrazov. Bila je poklon prevajalcem, ki so se dlakocepsko spopadli s prevajanjem angleške verzije operacijskega sistema Okna 95 in poskrbeli, da je bila Slovenija najmanjši trg, ki je prejel “okna” v domačem jeziku. Predstavili smo tudi “naredi si sam” miselnost z začetka 80. let, ko tedanji računalniki (na tokratni razstavi je bil ponovno prisoten ZX Spectrum) niso zadovoljili potreb slovenskega uporabnika.

Razstava je bila z dvema delujočima računalnikoma zastavljena zelo interaktivno. Nostalgiki so lahko na računalniku z nameščenimi Okni 95 obudili svoj zaspani spomin. Za tiste, ki pa se sploh še niso srečali z njimi (ali pa so se takrat šele rodili), je bila to morda prva ura računalniške zgodovine.

Na drugem je bil nameščen urejevalnik besedil, podatkov in slik INES (Information Editing System), ki ga je za ZX Spectrum sredi 80. let napisal Primož Jakopin, po izobrazbi sicer tehniški matematik, drugače pa dolgoletni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Ob njem smo razstavili tipkovnico Ines, ki je svoje ime dobila po zgoraj omenjenem sistemu. Na Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko so z njo zasnovali čisto pravo tipkovnico, s plastičnimi tipkami, ki je poenostavila uporabo sistema INES na mavrici – npr. z numeričnimi tipkami je bilo mogoče izvršiti ukaze za premikanje kazalca v urejevalniku.

Na razstavi je bila na ogled tudi najnovejša pridobitev našega muzeja.

Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist, je v poznih 70. letih svoje navdušenje nad računalniki in ljubezen do slovenskega jezika združil v Slovarju Prešernovega pesniškega jezika, ki je pri založbi Obzorje izšel leta 1977. V njem se nahajajo vse besede Prešernovega opusa. G. Scherber nam je poklonil delovno gradivo tega slovarja: luknjičast trak, s katerim je “besedilo” prenesel v centralni tiskalnik, svitek testnega tiska besedila celotnega slovarja. Na razstavi pa ni manjkal niti končni izdelek.

Poklonili smo se tudi piscem računalniške revije Joker, ustvarjalcem slovenske Wikipedije in prevajalcem odprtokodnih programov. Celotno dogajanje na razstavi so s svojih portretov opazovali slovenski računalniški zanesenjaki. 

Žal pa “la vie” še ni “en rose”. Razstavljen je bil tudi Applov iPad 2. generacije. V 21. stoletju še vedno ni na voljo slovenskih verzij operacijskega sistema za izdelke podjetja Apple. Do kdaj še?

Razstava je bila v avli na ogled od 21. 5. do začetka julija.

Eden izmed govorcev ob otvoritvi je bil tudi dr. Miran Hladnik, redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Njegov nagovor si lahko preberete na wikiverzi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *