Novice

Otvoritev – arhiv spletnih mest posebnega pomena

Danes, tretjega Junija 2020, v Računalniškem muzeju otvarjamo nov oddelek – Arhiv spletnih mest posebnega pomena. 

Gre za zbirko spletišč in podatkovnih zbirk, ki so bila dovolj vplivna ali dovolj napredna, da jih moramo obravnavati kot tehnično in kulturno dediščino, in ne dopustiti da utonejo v pozabo napredka. Običajno se splet arhivira v obliki statičnega posnetka, za kar je najbolj znan arhiv Archive.org in njihov Wayback Machine, ali pa naša lokalna verzija, ki jo upravlja NUK

Mi želimo iti dlje in globje – v skladu z misijo muzeja bomo bolj pozorni na projekte slovenskih avtorjev, ki so oblikovali slovensko računalniško kulturo. Namesto običajnih posnetkov, bomo kjer se le da hranili tudi kodo in baze podatkov, da bodo generacije raziskovalcev za nami imele na voljo osnovne gradnike družbe prihodnosti v nastajanju. Kjer bo le mogoče bomo arhiviranje izvedli v sodelovanju z izvirnimi avtorji in dokumentirali ustno zgodovino.

Rekonstruirani projekti bodo praviloma dostopni na poddomenah *.muzej.si, tudi zato da je jasno da gre za muzejske predmete in ne za poustvarjanje zgodovine. Izjeme bodo domene, ki imajo po mnenju kustodiata velik simbolni ali kulturni pomen same po sebi.

Programska oprema in baze podatkov so izjemno zahtevna kategorija ‘predmetov’, ki ima izrazito prehodno naravo – dokler je v uporabi smo vitalno odvisni od nje, takoj ko je zastarela iz kateregakoli razloga, zgubi vse privilegije in v nekaj letih izginejo vse sledi za njo. Naša zbirka slovenskih iger lepo raste, verjamemo da se bo tudi ta arhiv prijel.

V svetu muzejev še ni veliko izkušenj s hrambo takšnih predmetov, zato metodologijo deloma še odkrivamo. Elektronski predmeti se vpišejo v inventarni sistem muzeja, prav tako kot fizični predmeti, le da namesto inventarne nalepke dobijo standardizirano datoteko “museum.txt”, ki se nahaja na prvi ravni domene.

Praviloma predstavljamo že končane projekte, torej takšne, ki so že prenehali obstajati. Včasih nam jih prejšnji lastniki predajo ključe v letu, torej nam predajo projekt namesto da bi ugasnili strežnik in izgubili domeno – takšne imamo najraje.  

Spletna zbirka se nabira na naslovu www.muzej.si, kjer je trenutno obrazec za prispevanje namigov kaj bi spadalo v zbirko, in kje bi se morda našlo. V prihodnjih dneh bomo objavljali prvih nekaj rekonstrukcij, obenem pa računamo na vas, da nam pomagate poiskati in shraniti mejnike, ki so nas vse oblikovali, preden za vedno izginejo. 

Vabimo vas da si ogledate prvo rekonstrukcijo: Stranka revije Joker

Rekonstrukcija Stranke revije Joker

Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete. 

Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003. 

Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk (povezava v inventarni sistem). Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684.

V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054.

Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan špetič. 

Po Jokerju Joker

Spremna beseda gostujočega strokovnjaka [Artur švarc]

V zlati pionirski dobi slovenskega računalništva smo v slovenščini računalniške igre lahko spremljali le v reviji Moj Mikro, dokler se 1992 najprej kot prototip v sivo modri barvi, pozneje pa kot priloga Mojega Mikra in samostojna revija ni pojavil Joker.

Joker je bil več kot le revija o računalniških igrah. Njegova dodana vrednost so bile tudi zgodbe, ki niso bile povsem vezane na računalništvo. Skratka, Joker je bil od samega začetka računalniški zabavnik, ki bo na slovenskem revijalnem trgu, čeprav je jeseni 2017 odšel v večna lovišča, unikaten in neponovljiv. Ekipa zanesenjakov pod partizanskimi imeni Lord Febo, Sneti, Quattro, Agressor in ostali, ki je sestavljala Joker Cream Team, je spremenila tudi slovenski jezik. V pisanju so uporabili od najbolj starih in pozabljenih  arhaičnih besed, pa do najbolj odbitih neologizmov – fantje so si izmislili debel kup novih slovenskih besed ali se na ekstremno inteligenten način ponorčevali iz obstoječih.

Slog, ki je krasil Jokerjevo pisanje, je neponovljiv.

Zategadelj so bili tovrstni lingvistični eksperimenti odsihmal ter za pamtiveke vtisnjeni v uho vsakobitnega računalniškega slušatelja in bravca. Bes šentaj zlobo, antijunaka, ki se ni pravočasno zavrtel v ples z zobom časa in je klonil pod nadmočnim kapitalskim interesom in njih hlapčiči.

Domislic in jezikovnih prevratov ni manjkalo praktično na nobeni strani Jokerja in mnogi so revijo prebirali tudi, čeprav jih igre neposredno niso zanimale.

Če postrojimo le nekaj njih – v odgovor na Toporišičev umotvor ‘zgoščenka’ je Joker iznašel ‘tlačenko’ in potem v dobi DVD-jev še ‘natlačenko’. Njihov pristop k različnim temam je bil tudi humoristično nadmočen s pogostim citiranjem in spreobračanjem stavkov in fraz. Tako iz glave je ostal Gargamelov uvodni citat iz Smrkcev, ki je bil za potrebe Jokerja predelan v »Umrem vas, vse vas umrem, pa če potem takoj!«

Joker se je dolgo upiral dobi, ko je splet postavil nove zakonitosti medija. Majhnost trga, nova generacija digitalnih bralcev z drugačnimi navadami in nezanimanje branže za oglaševalsko podporo, so zavdali usodno brco farbovitemu magazinu in čitavce opeharila za nove dogodoviščine.

Legende pa so zato, ker se jih ne da izbrisati. Joker je – legenda.

Povezave

Še en uspešen evropski teden programiranja je za nami

Ta vikend smo v naših bodočih prostorih predpremierno gostili veliko mladih zvedavih glav, kar nam je bilo v posebno veselje!

Skupaj smo preživeli naravnost odličen Codeweek.si
#codeEU vikend! Še enkrat hvala Društvo Duh časa za opremo računalniške učilnice in TechSoup Slovenija, da ste nas podprli v okviruiniciative #meetandcode. Najlepša zahvala gre vsem zvedavim glavam, ki so se opogumile in z našimi mentorji Silvano, Mitjo in Juretom pokukale v čudoviti svet krotenja računalnikov. Se vidimo spet kmalu!

Spremljate nas lahko tudi na:
https://twitter.com/muzej
https://www.instagram.com/racunalniskimuzej/
https://www.youtube.com/channel/UCQlr5ZDi1o1pMMtxjPHsabw
https://www.pinterest.com/RacunalniskiMuzej/
https://www.linkedin.com/company/racunalniski-muzej/

Yoda sodobnega produktnega razvoja Marty Cagan iz Silicijeve doline v Računalniški muzej

Na včerajšnje nedeljsko popoldne so se naši novi prostori predpremierno napolnili z množico znanja lačnih, ki smo jim postregli z vrhunskim predavanjem o produktnem razvoju v tehnoloških podjetjih ob prav posebni priložnosti.

Pri založbi Pasadena je še sveže iz tiskarne izšel sloevnski prevod zadnje knjige produktnega Yode silicijeve doline – Martyja Cagana. Knjiga “Z navdihom”, katere urednika sta Boštjan Špetič, Zemanta in Tilen Travnik, DLabs je tako luč sveta ugledala v naših bodočih prostorih, kjer jo je Marty navdušenim produktarjem z veseljem tudi podpisal.

Zelo smo veseli, da smo lahko prostor ogreli in preizkusili prav z dogodkom za skupnost in še dvakrat bolj, da so bili naši soorganizatorji iz skupnosti Product Tank Slovenia in CEED. Ob tej priložnosti pa smo seveda v prostor postavili tudi razstavo produktnih presežkov v zgodovini računalništva, ki se je morda kdo še spomni iz Meseca oblikovanja 2013 :).

Brezplačne delavnice za evropski teden programiranja

V soboto 19. in nedeljo 20. 10. v novih (bodočih) prostorih Računalniškega muzeja na Celovški cesti 111 organiziramo kar 6 terminov brezplačnih delavnic za radovedne otroke in mladino. S praktičnimi in zabavnimi znanji, ki se bodo delno dotikala tudi računalništva kot je bilo nekoč bomo počastili evropski teden programiranja. Vsi naši dogodki so del iniciative Meet and Code.

Več informacij in prijava na: https://www.racunalniski-muzej.si/code-week-2019-codeeu/

Obisk dr. Petra Scherberja

Razstavo »boj za slovenscino« si je ogledal tudi dr. Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist.

Ime dr. Scherberja se je ob pripravah na razstavo pojavilo popolnoma po naključju. Ko smo intervjuvali dr. Mirana Hladnika, smo ga vprašali, kako to, da se je navdušil nad uporabo računalnikov pri svojem raziskovalnem delu. Odgovoril je: »Lahko bi rekli, da je bil to mentorski zgled, saj je moj mentor na tem področju že delal. Leta 1976 je Peter naredil prvo publikacijo te sorte na literarnem področju, to je Prešernov konkordančni slovar. To je naredil še na stroj, ki je spravljal besedila na luknjičast papir. Prešerna je odtipkal notri…«.

Na naše velik presenečenje se je izkazalo, da je dr. Hladnik v študijskem letu 1989/90 študiral v Göttingenu in njegov sicer neformalni mentor dr. Scherber je bil zaposlen v računalniškem centru tamkajšnje univerze. Tja je dr. Hladnik večkrat zahajal po svojih študijskih obveznostih.

Vsekakor smo želeli izvedeti več o tem Nemcu, ki je v računalnik pretipkal celotnega Prešerna. Odpravili smo se na Dunaj, kjer sedaj živi. Ob našem obisku nam je podaril predlogo za tisk slovarja, luknjičasti trak, ki je služil kot predpriprava na tisk, začasne izpiske slovarja z opombami in še drugo delovno gradivo s tega projekta.

Ob ogledu razstave si je z zanimanjem ogledal »svojo« vitrino, kjer smo donacijo razstavili ter nam podpisal izvod Slovarja Prešernovega pesniškega jezika. V zahvalo smo mu podarili njegov ČŽŠ portret.

dr. Peter Scherber, Mateja Pucihar Baebler, dr. Miran Hladnim, Boštjan Špetič in Gaja Zornada

Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih

Posvet, 14. junij, dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sredi junija smo se pridružili govorcem Borisu A. Novaku, Milanu Deklevi, Feri Lainščku, Miroslavu Košuti in ostalim, da na posvetu z našega zornega predstavimo razmišljanje o jezikovni samozavesti.

Gaja Zornada je v svojem prispevku predstavila glavne poudarke naše nedavne razstave na Filozofski fakulteti ter kako pomembni so bili za digitalizacijo slovenskega jezika zanesenjaki in prostovoljska društva.

Ti zanesenjaki so vedeli, da se sloveščina lahko z vsemi svojimi posebnostmi prilagodi vnaprej odmerjenem prostoru različnih menijev, oken in obvestil v operacijskem sistemu Okna 95, brez piscev Jokerja bi bili prikrajšani za prikaz veselja in mojstrskosti najnovejšega besedotvorja; zaradi prostovoljcev pa lahko končno razumemo vse pomene krika: “Aufbiks, čreva na plot!”.

“Slovenščina je bila in je samo najodličnejši izraz samozavesti, ki pride z dobrim počutjem posameznikov v slovenski kulturni identiteti.”

Gaja Zornada

In prihodnost?

“Zavedajmo se, da bo tudi “cool” nekoč postal “passé” in bo mladina v neki prihodnosti mnogo raje rekla “feičanghao”. Naša naloga pa je, da naslednjim generacijam omogočimo okolje, v katerem bodo na svoje, (tudi) jezikovne, korenine lahko ponosni kljub dejstvu, da se prostor in čas s tehnološkim napredkom vztrajno krčita.”

Gaja Zornada

Več o povzetkih ostalih govorcev je na voljo na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Biblija naših časov: kako smo prevajali Windows 95.

Na dan otvoritve razstave “boj za slovenscino” je Društvo računalniški muzej v Modri predavalnici Filozofske fakultete organiziralo še okroglo mizo, ki sta se je udeležila g. Aaron Marko, generalni direktor Microsoft Slovenija v času prevajanja Windows 95, in g. David Pahor, ki je bil zunanji sodelavec takratnega podjetja Atlantis (današnji Iolar).

Slovenska Okna 95 so prišla na tržišče 24. 11. 1995. Le 3 mesece po izidu angleščke verzije in le 3 dni po izidu japonskega prevoda. Kako to, da smo Slovenci prejeli prevod operacijskega sistema, ki so ga v predprodaji prodali v kar 11 milijonih primerkov?

Za g. Marka je po eni predstavljalo dejstvo, da dobimo prevod Windowsov 95, patriotsko dejanje Slovenca, ki je zaposlen v globalni korporaciji. Po drugi strani pa se je kot direktor slovenske podružnice zavedal, da ima podjetje veliko virov, človeških in finančnih, da bi lahko takšen projekt speljali. Prevod pa bi bil tudi močan signal, da ta globalna korporacija spoštuje majhe narode in majhne jezike.

Skupina Altantis je v tistem času orala ledino na področju lokalizacije računalniških programov. G. Pahor je že leta 1993 sodeloval pri prevodu Word 6.0 in pri nastajanju temeljnjega izrazja za Word. Takrat so pripravili tudi dvojezični slovarček, katerega uporaba je bila zapovedana tudi pri prevajanju Windows 95. Pri celotnem procesu je bilo najpomembnejše, da so prevodi smiselni, da imajo pojmi, ki so imeli različne besede v angleščini, tudi v slovenščini različne besede ter da so slovenski izrazi enako dolgi kot angleški (kar pa je bilo včasih zelo težko doseči). Za nekatere dele prevoda so določili slogovno pravilo, kako se jih tipsko prevede – npr. v meniju Pomoč, kjer se veliko stavkov v angleščini začne z “If you want to do this, you have to…”, se je vedno uporabljal “Da bi storili to, morate opraviti…” in ne “Če bi želeli…”. Na projektu je ob istem času delalo od 20 – 22 prevajalcev, skupno pa je na projektu delalo kar 35.

Prevajalci so bili pod časovnim pritiskom in pogovori o nekaterih »vprašljivih« prevodih so potekali nekaj minut, medtem pa je za besedo splet odločitev za slovensko različico prišla šele po nekaj dnevih. Ob prevajanju Office95 so se prvič soočili s prevodom besede »web«. Takrat je bil internet pojmovno več kot splet. G. Pahor je predlagal splet, oz. kot besedo v večbesednem sestavljenem besedilu world wide web – svetovni splet. Ravno pri tem prevodu je prišlo do ostrih nasprotovanj. Nekateri so smatrali, da se bo s prevodom v slovenščino izgubila prepoznavnost te besede – splet v slovenščini ne pove tistega, kar pove v angleščini beseda »web« – in so se nagibali k uporabi besede veb. Prišlo je celo do posveta med obema protagonistamo okrogle mize in odločitev je padla, da bo splet pravi prevod.

Kljub začetnim skepsi nad prevodom operacijskega sistema in ignorantskim odnosom, so čez nekaj časa uporabniki z velik veseljem začeli uporabljati Okna 95. Predvsem v javni upravi, saj veliko zaposlenih ni govorilo angleško. S prevodom v slovenščino je Microsoft Slovenije drugim proizvajalcem operacijskih sistemov in storitev pokazal, da je uporabniška izkušnja v domačem jeziku pomembna in s tem pritisnil na njih, da začnejo svoje izdelke ponujati tudi v slovenščini.

Kljub uspehu prevoda pa prevajanje naslednjih verzij v slovenščino ni bilo avtomatizirano, ampak je bilo potrebno prevod nove verzije ponovno izboriti.

Razstava “boj za slovenscino”

S strani Filozofske fakultete v Ljubljani smo prejeli vabilo, da v okviru letošnjega knjižnega sejma Liber.ac, ki je potekal na fakulteti od 21. do 23. maja, pripravimo razstavo.

Glede na to, da nas je v društvu kar nekaj takšnih, ki smo med študijem redno obiskovali predavalnice te fakultete, smo se temu vabilu z veseljem odzvali. 

Pripravili smo razstavo “Boj za slovenscino”.

Na njej smo predstavili boj nekaterih izmed množice posameznikov, ki so s svojo natančnostjo in zagnanostjo odločilno prispevali k slovenjenju računalniških izrazov. Bila je poklon prevajalcem, ki so se dlakocepsko spopadli s prevajanjem angleške verzije operacijskega sistema Okna 95 in poskrbeli, da je bila Slovenija najmanjši trg, ki je prejel “okna” v domačem jeziku. Predstavili smo tudi “naredi si sam” miselnost z začetka 80. let, ko tedanji računalniki (na tokratni razstavi je bil ponovno prisoten ZX Spectrum) niso zadovoljili potreb slovenskega uporabnika.

Razstava je bila z dvema delujočima računalnikoma zastavljena zelo interaktivno. Nostalgiki so lahko na računalniku z nameščenimi Okni 95 obudili svoj zaspani spomin. Za tiste, ki pa se sploh še niso srečali z njimi (ali pa so se takrat šele rodili), je bila to morda prva ura računalniške zgodovine.

Na drugem je bil nameščen urejevalnik besedil, podatkov in slik INES (Information Editing System), ki ga je za ZX Spectrum sredi 80. let napisal Primož Jakopin, po izobrazbi sicer tehniški matematik, drugače pa dolgoletni sodelavec na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, ZRC SAZU. Ob njem smo razstavili tipkovnico Ines, ki je svoje ime dobila po zgoraj omenjenem sistemu. Na Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko so z njo zasnovali čisto pravo tipkovnico, s plastičnimi tipkami, ki je poenostavila uporabo sistema INES na mavrici – npr. z numeričnimi tipkami je bilo mogoče izvršiti ukaze za premikanje kazalca v urejevalniku.

Na razstavi je bila na ogled tudi najnovejša pridobitev našega muzeja.

Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist, je v poznih 70. letih svoje navdušenje nad računalniki in ljubezen do slovenskega jezika združil v Slovarju Prešernovega pesniškega jezika, ki je pri založbi Obzorje izšel leta 1977. V njem se nahajajo vse besede Prešernovega opusa. G. Scherber nam je poklonil delovno gradivo tega slovarja: luknjičast trak, s katerim je “besedilo” prenesel v centralni tiskalnik, svitek testnega tiska besedila celotnega slovarja. Na razstavi pa ni manjkal niti končni izdelek.

Poklonili smo se tudi piscem računalniške revije Joker, ustvarjalcem slovenske Wikipedije in prevajalcem odprtokodnih programov. Celotno dogajanje na razstavi so s svojih portretov opazovali slovenski računalniški zanesenjaki. 

Žal pa “la vie” še ni “en rose”. Razstavljen je bil tudi Applov iPad 2. generacije. V 21. stoletju še vedno ni na voljo slovenskih verzij operacijskega sistema za izdelke podjetja Apple. Do kdaj še?

Razstava je bila v avli na ogled od 21. 5. do začetka julija.

Eden izmed govorcev ob otvoritvi je bil tudi dr. Miran Hladnik, redni profesor za slovensko književnost na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. Njegov nagovor si lahko preberete na wikiverzi.

Demenca svetovnega spleta

Vsak dan s svetovnega spleta podatki in vsebine izginjajo predvsem na račun megalomanskih količin, ki vzniknejo, ter nezmožnostjo arhiviranja tako obsežnega »opusa«. Določene spletne strani nastajajo zgolj kot produkt nekega projekta, ki pa, če ne najde prijaznega gostitelja nastale vsebine, žal izginejo po zaključku projekta. Dobra volja pri arhiviranju teh vsebin obstaja. Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK kot osrednja nacionalna »shramba« skladno z zakonom in pravilniki, ki veljajo o obveznem izvodu publikacij, že nekaj časa zajema in arhivira (žal le) določene spletne strani z domeno .si.

O vsem tem so prejšnji teden govorili na okrogli mizi z naslovom »Demenca svetovnega spleta«, ki jo je organiziral Zavod Državljan D, vodil pa Domen Savič. Pogovora so se udeležili Taja Topolovec, direktorica zavoda Pod črto in Janko Klasinc, vodja Službe za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice NUK, ter Boštjan Špetič iz našega društva.

Najbolj pomemben poudarek, s katerim so se vsi strinjali, je, da mora vsak, ki objavlja na spletu, natančno vedeti in razumeti, kje se ti podatki nahajajo.

Da pa se pomembnosti arhiviranje spletnih vsebin še ne zavedamo dovolj, velja omeniti komentar iz občinstva. Spletna stran Radia Študent žal ni zajeta v NUK-ov spletni arhiv. Od prihajajoči 50. obletnici tega (tudi za računalniško opismenjevanje) tako pomembnega glasnika, lahko le ugibamo, ali še kje obstaja njihova prva objavljena spletna stran.

V Društvu računalniški muzej se zelo dobro zavedamo pomembnosti ohranjanja informacijske dediščine, v vseh njenih oblikah. Dela nam očitno ne bo zmanjkalo.

Pogovor v celoti si lahko poslušate na https://vimeo.com/331303166.

Napisala Mateja Pucihar Baebler.