Novice

Digital comics / The Digital and Comics

Exhibition duration: 17. 6. – 16. 7. 2021

Computer museum (Računalniški muzej), Celovška 111, Ljubljana

www.racunalniski-muzej.si info@racunalniski-muzej.si 

Opening hours:

  • Tuesday to Friday: 16h – 20h
  • Saturdays: 10h – 14h

SUMMER MUSEUM NIGHT, Saturday, June 19th 

  • Opening hours: 16h – 20h
  • VR performance S.E.N.S. VR: 19h

Free entrance.

France is a land of innovation when it comes to comics and is internationally recognized for its creative dynamism and quality of production. The French screenwriters, artists, publishers, and producers are turning to contemporary technology more and more as platforms for the creation and display of new original works. The Digital Comics exhibition displays 15 contemporary original works through a participatory and original experience on the border between comics and digital arts.  The French Institute invites us to explore a new reading experience through the works of the Machines à Bulles exhibition, which showcases the richness and uniqueness of french creativity.

The Computer Museum takes it upon itself to accompany these contemporary interactive comics with a glance into the role of comics in the early computer magazines in Slovenia and the communication power of mass authorship of content in the era of niche social networks.

The visit will enable us to discover interactive comics and go beyond the usual distinction between the reader and the creator. Digital technology obscures borders between disciplines and introduces a new relationship amongst authors and audiences. New forms of storytelling and ways of reading unveil new creative perspectives and are influencing the relationships we nurture with books, print, and digital “machines”.  From imagery to pixel, comics creators are constantly experimenting with new expressive formats and narration codes in all genres from fiction to documentary, from detective stories to sci-fi. 

You can also experience the humorous expression of both wonder and frustration with new technology, relieving everyday tension for generations of those most exposed to this early wave digitalization.

Thanks to the relatively unexpected success of Slovene computer magazines a unique space was formed for the legendary HSnappy Family (“Mat & Fotr & Mulc & Pes & PC” literally translated into Mom & Dad & Kid & Dog & PC) by Dušan Kaselic, was first published in 1995 on the back pages of PC & mediji computer magazine.  Due to a regular dose of 8 frames about a comically dysfunctional family rendered even more chaotic by the introduction of a new family member  – the computer, readers of the magazine soon developed a habit of starting to read at the end, first immersing themselves into the catharsis inducing venting ground of the comics narrative.

When we enter the era of social networks in 2005, Geocities and similar ancestral remnants from the times of social neighborhoods slowly lose oxygen, only to be replaced by a Cambrian explosion of niche social networks, including Stripgenerator.com in 2007. With cleaned up black and white aesthetics and deliberate ease of use for sharing original comics, the Slovene Stripgenerator by Žiga Aljaž and 3fs attracted an online community of over 100.000 users and who generated over 1 million comics, which the social network’s users used to communicate amongst themselves, rate, comment on each other’s work. What Microsoft Comic Chat started with the comics version of IRC in 1996 now became a new era mashup of networked stories. 

The exhibition is organized by the Computer museum (Računalniški muzej) and the  Franch Institute in Slovenia in the context of the program of Digital November and the Year of Comics in France (20-21).

Sponsor

Razstava Digitalni stripi / Digitalno in stripi

[ Click here for English version ]

17. 6. – 16. 7. 2021

Računalniški muzej, Celovška 111, Ljubljana

Odpiralni čas:

  • Od torka do petka: 16h – 20h
  • Ob sobotah: 10h – 14h

POLETNA MUZEJSKA NOČ, sobota 19. junij

  • Spremenjen odpiralni čas: 16h – 20h
  • Performativno vodstvo po VR pokrajini S.E.N.S. VR: 19h

Vstop prost.

Francija, dežela inovacij na področju stripa, se na mednarodnem prizorišču odlikuje po svoji ustvarjalni dinamiki in kakovostni produkciji. Francoski scenaristi, umetniki, založniki in producenti se pri ustvarjanju izvirnih del vedno pogosteje obračajo k novim tehnologijam. Razstava Digitalni stripi predstavlja 15 sodobnih avtorskih del skozi participativno in izvirno izkušnjo na meji med stripom in digitalnimi umetnostmi. Francoski inštitut z izbranimi deli razstave Machines à Bulles vabi k raziskovanju nove bralne izkušnje, ki odlično zastopa bogastvo in izjemnost francoske ustvarjalnosti.

Računalniški muzej sodobna interaktivna stripovska dela spremlja s pogledom v vlogo stripa v zgodnjih slovenskih računalniških revijah in komunikacijski moči množičnega avtorskega stripa v obdobju nišnih družabnih omrežij.

Med ogledom razstave boste lahko odkrivali interaktivne stripe in presegli običajno ločevanje med gledalcem in soustvarjalcem. Digitalna tehnologija namreč briše tako meje med disciplinami kot vzpostavlja nov odnos med avtorji in bralci. Nove pripovedne oblike in načini branja odstirajo nove ustvarjalne perspektive in spreminjajo odnos do knjige, tiskanega medija in digitalnih »strojev«. Od sličice do piksla, ustvarjalci stripov nenehno eksperimentirajo z novimi izraznimi oblikami in se poigravajo s kodami zaporednega pripovedovanja v vseh žanrih, od fikcije do dokumentarnega, od detektivke do znanstvene fantastike.

Lahko pa se prepustite edinstvenemu prostor za humoristično ekspresijo sočasnega čudenja nad novo tehnologijo in frustracij, ki jih je prinašala njena uvedba v vsakdanjik, skozi katero so se ventilirale generacije tistih, ki so bili tej zgodnji digitalizaciji najbolj izpostavljeni. 

Po zaslugi še kar nepričakovanega razmaha slovenskih računalniških revij v devetdesetih letih je nastal kultni Mat & Fotr & Mulc & PC Dušana Kastelica, ki je svojo pot začel leta 1995 na zadnjih straneh revije PC & mediji.  Zaradi redne doze vedno enako kadriranih osmih sličic o komično disfunkcionalni družini, ki svoj družinski kaos poveča z novim članom – računalnikom, se je med bralstvom kmalu razvila navada, da se je revijo začelo brati na koncu, pri tistem težko pričakovanem katarzijskem ventilu. 

Ko po letu 2005 vstopimo v dobo družabnih omrežij, Geocities in podobni predhodniki iz časa družabnih sosesk devetdesetih počasi ostajajo brez kisika, nadomesti pa jih kambrijska eksplozija nišnih družabnih omrežij in tako se 2007 zgodi tudi Stripgenerator.com. 

Z izčiščeno črnobelo grafiko in namensko preprostim vmesnikom za ustvarjanje ter nadzorovano deljenje avtorskih stipov, slovenski Stripgenerator Žige Aljaža in 3fs na svojem vrhuncu pritegne v mednarodno spletno skupnost preko 100.000 uporabnikov ter ustvari več kot 1 milijon stripov, s katerimi komunicirajo člani družabnega omrežja med seboj, ocenjujejo in komentirajo stripovske stvaritve drugih članov omrežja.

Razstavo organizirata Računalniški muzej in Francoski inštitut v Sloveniji v sklopu programa Digitalnega novembra in leta stripa v Franciji (20-21).

Sponzor

Retro video terminal experience at the Slovenian Computer History Museum

I’m Marko, a volunteer at the non-profit Slovenian Computer History Museum. For some time my passions have been retrocomputing and retrogaming, especially to try out all the interesting hardware from the 80s when I was born.

After I made a successful unicorn exit from a mobile apps company I co-founded I found the perfect match for my next calling in our Museum Society, which has been collecting exhibits since 2004 while part of the Ljubljana’s (now defunct) hackerspace Cyberpipe – they were looking for a permanent space to call home and I wanted to become involved in preserving, exploring and presenting our computing past. I bought 700 m2 of real estate to provide to the museum rent-free and after an intensive planning and renovation period we were hoping to open to the public last year but of course this was prevented by the pandemic.

Thanks to generous donations over the years we have an extensive collection of computers, peripherals, game consoles, video games, books and magazines from all periods of computer history. Our goal is to present as many of the exhibits in working condition as possible so everyone can experience the retro fun. So instead of working on our (now postponed) opening exhibition, I spent the time in quarantine building an interactive exhibit centered around old video terminals from our extensive collection.

The Hardware

At the heart of the exhibit are two video terminals:

  • A DEC VT320 with amber CRT
  • A Paka 3000 with green CRT, a Yugoslavian VT100-compatible made by the Slovenian companies Gorenje and Iskra Delta
The interactive exhibit with 2 video terminals, a line printer and the original Game Boy

These are connected using USB PL2303 RS232 adapters to a Raspberry Pi – it was easy to set them up as terminal clients for the Raspberry Pi OS using David Muckle’s guide as Linux supports everything out of the box.

There are 3 peripherals which can be interacted with:

  • An original Nintendo Game Boy DMG-01 with Game Boy Camera – using Brian Khuu’s Arduino Nano interface the photos can be easily grabbed and e-mailed. To avoid destroying a real Link Cable I designed and 3D printed my own plug. The Game Boy is powered directly from RPi using a USB-to-barrel jack cable from eBay.
  • A generic USB UVC WebCam to take photos with which are then converted into ASCII art for display on the terminals and:
  • A fully working vintage Fujitsu M3043D line printer (which uses the band printer design) to make ASCII art printouts on continuous form paper. It was only a matter of finding the right USB LPT adapter with bi-directional protocol support to make it work with the Raspberry Pi.
Sample line printer output and Game Boy Camera photo e-mail message

The Software

The video terminals are connected to a CLI program I wrote in Node.js. At the heart of it is anseki’s readline-sync module which has a built-in command prompt option running in a loop where one can specify their own commands, their arguments and then process them and output the result – a natural choice for the video terminal UI.

The command prompt available on our real video terminals as well as online

The main functionality is access to our museum inventory system – visitors can browse through it, get detailed information about a specific exhibit and even see what exhibits were part of which exhibition. The same functionality is reproduced at https://zbirka.muzej.si/, where a CRT terminal experience is provided using a fork of Anders Evenrud’s retro-looking shell implemented in CSS and JavaScript.

In addition, one can use the “gameboy” and “photo” commands to interact with the peripherals in exchange for a small donation to support our non-profit work and help pay the operating costs.

There was also the task of getting the full Slovenian alphabet working on keyboard input and display output – while the Paka 3000 has a custom ROM with a YU charset, on VT320 I had to research DEC’s Dynamically Redefined Character Set (DRCS) standard, draw the accented characters myself and convert them into terminal commands to upload them when the terminal is used.

Custom bitmap for the YU charset and the DRCS escape sequence in Node.js

I have published all my Node.js code, Raspberry Pi scripts and findings in my GitHub project.

Conclusion

I had lots of fun and learned a lot doing this project – I have never before worked on the classic video terminals or used a line printer. I see value in exposing more people to the humble command line interface, introducing them to the lost art of ASCII art and giving them a chance to experience the Game Boy Camera which was rare in Slovenia.

We’re looking forward to welcoming our first visitors from here and abroad in (hopefully) late 2021. Meanwhile, follow our daily social media posts about our exhibits on Facebook, Twitter and Instagram!


Muzej odpira svoja vrata za teden programiranja

#meetandcode #codeEU #sap4good

Virtualni sprehod po muzeju in spoznavne delavnice računalniškega šifriranja, igričarske grafike in osnovne elektronike

Te dni poteka teden programiranja, ko se po celi Evropi posvetimo računalniškemu izobraževanju in ozaveščanju. Računalniški muzej kot vsako leto sodeluje z edinstvenimi (in seveda malo retro) vsebinami pri nas:

  • v torek, 20.10. ob 18:00 – 19:30 virtualni sprehod po vrhunskih dosežkih Slovencev v svetu in hitrim uvodom v enkodiranje informacij (prvi koraki v šifriranje so primerni tudi za popolne začetnike ter take, ki bi sloviti svet enkripcije radi le bolje razumeli); prijava na info@racunalniski-muzej.si
  • v četrtek, 22.10. ob 18:00 – 19:30 virtualni sprehod po zgodovini računalniških iger, konzol in osnove računalniške grafike (prvi koraki v računalniško grafiko so primerni tudi za popolne začetnike); prijava na info@racunalniski-muzej.si
  • v soboto, 24.10. ob 14:00 – 15:30 začetna delavnica načrtovanja elektronskih vezij (prvi koraki za popolne začetnike); prijava na info@racunalniski-muzej.si

Delavnice so primerne za vse od 9. leta dalje. Namenjene so tistim, ki jih preganja radovednost in tistim, ki bi radi zavihali rokave, pa naj si bo to prvič ali pa ponovno po res dolgem času. Z drugimi besedami – tudi ata in mama sta lahko zraven, če ju daje nostalgija :).

Naši vrli predavatelji bodo skozi nekaj praktičnih interaktivni primerov nakazali osnove pojme in načine razmišljanja, ter podali vire za nadaljnjo samostojno raziskovanje. Pokazali vam bomo najbolj splošno dostopna orodja za specifično programersko ustvarjanje ter vas spodbudili, da jih preizkusite vsak na svojem zaslonu (POZOR – za marsikatero programersko delo pametni telefon ni najbolj primeren, tako da pocukaj soseda za rokav, da ti občasno posodi nekaj z dejansko tipkovnico)

Dogodki se bodo odvijali na spletnem konferenčnem sistemu Zoom, povezavo pošljemo prijavljenim na dan pred dogodkom. Prijave obvezne na spletnem naslovu info@racunalniski-muzej.si, mest pa je praktično neomejeno veliko – živel širokopasovni internet!

Vrhunci slovenskih korenin

torek, 20.10. ob 18:00 – 19:30

prijava na info@racunalniski-muzej.si

Slovenski strokovnjaki so večkrat v zadnjih 50 letih sooblikovali globalne trende in napredek. Nekateri so relativno poznani, kot recimo prvi elektronski žepni kalkulator HP-35, nekateri so pa varno shranjeni v naši zbirki in bodo tokrat prvič predstavljeni javnosti. Med njimi je tudi najstarejša slovenska digitalna knjiga, shranjena na luknjast trak, ki se ga bomo v delavniškem delu tudi naučili dekodirati.

Za delavnico priporočamo uporabo namiznega ali prenosnega računalnika (ne telefon ali tablica).

Virtualni sprehod po zbirki iger in igralnih pripomočkov

četrtek, 22.10. ob 18:00 – 19:30

prijava na info@racunalniski-muzej.si

Računalniški muzej hrani eno največjih zbirk računalniških konzol in iger, ki predstavlja vse mejnike zadnjih 50 let industrije. Od najbolj znaniih Nintendo in Sega konzol, do pionirskih Coleco in Odyssey, edinstvenega Vectrexa in slovenskega klona Ponga. V prvem tovrstnem virtualnem sprehodu po zbirki Računalniškega muzeja bomo za navdih nekatere tudi preizkusili, nato pa v delavniškem delu praktično spoznali osnovne gradnike enostavne igre.

Za delavnico priporočamo uporabo namiznega ali prenosnega računalnika (ne telefon ali tablica).

Naredi svoj procesor – uvod

soboto, 24.10. ob 14:00 – 15:30

prijava na info@racunalniski-muzej.si

V muzeju verjamemo da je treba dobro poznati osnove, zato smo pripravili delavnico, ki vas na zabaven način popelje skozi prvih nekaj vezij osnovnih gradnikov elektronike. Brez dolgočasnega žargona in utrujajoče matematike bomo v interaktivnem spletnem orodju sestavili nekaj zabavnega. Našli se bomo med žarnico s stikalom in flip-flop-om ter začutili začetke arhitekture procesorjev. Zainteresiranim bomo pokazali spletne vire za nadaljnje raziskovanje, prek katerih si lahko naredite tudi čisto svoj mikro procesor.

Za delavnico priporočamo uporabo namiznega ali prenosnega računalnika (ne telefon ali tablica).

Otvoritev – arhiv spletnih mest posebnega pomena

Danes, tretjega junija 2020, v Računalniškem muzeju otvarjamo nov oddelek – Arhiv spletnih mest posebnega pomena. 

Gre za zbirko spletišč in podatkovnih zbirk, ki so bila dovolj vplivna ali dovolj napredna, da jih moramo obravnavati kot tehnično in kulturno dediščino, in ne dopustiti, da utonejo v pozabo napredka. Običajno se splet arhivira v obliki statičnega posnetka, za kar je najbolj znan arhiv Archive.org in njihov Wayback Machine, ali pa naša lokalna verzija, ki jo upravlja NUK

Mi želimo iti dlje in globje – v skladu z misijo muzeja bomo bolj pozorni na projekte slovenskih avtorjev, ki so oblikovali slovensko računalniško kulturo. Namesto običajnih posnetkov, bomo kjer se le da hranili tudi kodo in baze podatkov, da bodo generacije raziskovalcev za nami imele na voljo osnovne gradnike družbe prihodnosti v nastajanju. Kjer bo le mogoče, bomo arhiviranje izvedli v sodelovanju z izvirnimi avtorji in dokumentirali ustno zgodovino.

Rekonstruirani projekti bodo praviloma dostopni na poddomenah *.muzej.si, tudi zato da je jasno da gre za muzejske predmete in ne za poustvarjanje zgodovine. Izjeme bodo domene, ki imajo po mnenju kustodiata velik simbolni ali kulturni pomen same po sebi.

Programska oprema in baze podatkov so izjemno zahtevna kategorija ‘predmetov’, ki ima izrazito prehodno naravo – dokler je v uporabi smo vitalno odvisni od nje, takoj ko je zastarela iz kateregakoli razloga, zgubi vse privilegije in v nekaj letih izginejo vse sledi za njo. Naša zbirka slovenskih iger lepo raste, verjamemo da se bo tudi ta arhiv prijel.

V svetu muzejev še ni veliko izkušenj s hrambo takšnih predmetov, zato metodologijo deloma še odkrivamo. Elektronski predmeti se vpišejo v inventarni sistem muzeja, prav tako kot fizični predmeti, le da namesto inventarne nalepke dobijo standardizirano datoteko “museum.txt”, ki se nahaja na prvi ravni domene.

Praviloma predstavljamo že končane projekte, torej takšne, ki so že prenehali obstajati. Včasih nam jih prejšnji lastniki predajo ključe v letu, torej nam predajo projekt namesto da bi ugasnili strežnik in izgubili domeno – takšne imamo najraje.  

Spletna zbirka se nabira na naslovu www.muzej.si, kjer je trenutno obrazec za prispevanje namigov, kaj bi spadalo v zbirko, in kje bi se morda našlo. V prihodnjih dneh bomo objavljali prvih nekaj rekonstrukcij, obenem pa računamo na vas, da nam pomagate poiskati in shraniti mejnike, ki so nas vse oblikovali, preden za vedno izginejo. 

Vabimo vas da si ogledate prvo rekonstrukcijo: Stranka revije Joker

Rekonstrukcija Stranke revije Joker

Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete. 

Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003. 

Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk. Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684.

V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054.

Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan špetič. 

Po Jokerju Joker

Spremna beseda gostujočega strokovnjaka [Artur švarc]

V zlati pionirski dobi slovenskega računalništva smo v slovenščini računalniške igre lahko spremljali le v reviji Moj Mikro, dokler se 1992 najprej kot prototip v sivo modri barvi, pozneje pa kot priloga Mojega Mikra in samostojna revija ni pojavil Joker.

Joker je bil več kot le revija o računalniških igrah. Njegova dodana vrednost so bile tudi zgodbe, ki niso bile povsem vezane na računalništvo. Skratka, Joker je bil od samega začetka računalniški zabavnik, ki bo na slovenskem revijalnem trgu, čeprav je jeseni 2017 odšel v večna lovišča, unikaten in neponovljiv. Ekipa zanesenjakov pod partizanskimi imeni Lord Febo, Sneti, Quattro, Agressor in ostali, ki je sestavljala Joker Cream Team, je spremenila tudi slovenski jezik. V pisanju so uporabili od najbolj starih in pozabljenih  arhaičnih besed, pa do najbolj odbitih neologizmov – fantje so si izmislili debel kup novih slovenskih besed ali se na ekstremno inteligenten način ponorčevali iz obstoječih.

Slog, ki je krasil Jokerjevo pisanje, je neponovljiv.

Zategadelj so bili tovrstni lingvistični eksperimenti odsihmal ter za pamtiveke vtisnjeni v uho vsakobitnega računalniškega slušatelja in bravca. Bes šentaj zlobo, antijunaka, ki se ni pravočasno zavrtel v ples z zobom časa in je klonil pod nadmočnim kapitalskim interesom in njih hlapčiči.

Domislic in jezikovnih prevratov ni manjkalo praktično na nobeni strani Jokerja in mnogi so revijo prebirali tudi, čeprav jih igre neposredno niso zanimale.

Če postrojimo le nekaj njih – v odgovor na Toporišičev umotvor ‘zgoščenka’ je Joker iznašel ‘tlačenko’ in potem v dobi DVD-jev še ‘natlačenko’. Njihov pristop k različnim temam je bil tudi humoristično nadmočen s pogostim citiranjem in spreobračanjem stavkov in fraz. Tako iz glave je ostal Gargamelov uvodni citat iz Smrkcev, ki je bil za potrebe Jokerja predelan v »Umrem vas, vse vas umrem, pa če potem takoj!«

Joker se je dolgo upiral dobi, ko je splet postavil nove zakonitosti medija. Majhnost trga, nova generacija digitalnih bralcev z drugačnimi navadami in nezanimanje branže za oglaševalsko podporo, so zavdali usodno brco farbovitemu magazinu in čitavce opeharila za nove dogodoviščine.

Legende pa so zato, ker se jih ne da izbrisati. Joker je – legenda.

Povezave

Še en uspešen evropski teden programiranja je za nami

Ta vikend smo v naših bodočih prostorih predpremierno gostili veliko mladih zvedavih glav, kar nam je bilo v posebno veselje!

Skupaj smo preživeli naravnost odličen Codeweek.si
#codeEU vikend! Še enkrat hvala Društvo Duh časa za opremo računalniške učilnice in TechSoup Slovenija, da ste nas podprli v okviruiniciative #meetandcode. Najlepša zahvala gre vsem zvedavim glavam, ki so se opogumile in z našimi mentorji Silvano, Mitjo in Juretom pokukale v čudoviti svet krotenja računalnikov. Se vidimo spet kmalu!

Spremljate nas lahko tudi na:
https://twitter.com/muzej
https://www.instagram.com/racunalniskimuzej/
https://www.youtube.com/channel/UCQlr5ZDi1o1pMMtxjPHsabw
https://www.pinterest.com/RacunalniskiMuzej/
https://www.linkedin.com/company/racunalniski-muzej/

Yoda sodobnega produktnega razvoja Marty Cagan iz Silicijeve doline v Računalniški muzej

Na včerajšnje nedeljsko popoldne so se naši novi prostori predpremierno napolnili z množico znanja lačnih, ki smo jim postregli z vrhunskim predavanjem o produktnem razvoju v tehnoloških podjetjih ob prav posebni priložnosti.

Pri založbi Pasadena je še sveže iz tiskarne izšel sloevnski prevod zadnje knjige produktnega Yode silicijeve doline – Martyja Cagana. Knjiga “Z navdihom”, katere urednika sta Boštjan Špetič, Zemanta in Tilen Travnik, DLabs je tako luč sveta ugledala v naših bodočih prostorih, kjer jo je Marty navdušenim produktarjem z veseljem tudi podpisal.

Zelo smo veseli, da smo lahko prostor ogreli in preizkusili prav z dogodkom za skupnost in še dvakrat bolj, da so bili naši soorganizatorji iz skupnosti Product Tank Slovenia in CEED. Ob tej priložnosti pa smo seveda v prostor postavili tudi razstavo produktnih presežkov v zgodovini računalništva, ki se je morda kdo še spomni iz Meseca oblikovanja 2013 :).

Brezplačne delavnice za evropski teden programiranja

V soboto 19. in nedeljo 20. 10. v novih (bodočih) prostorih Računalniškega muzeja na Celovški cesti 111 organiziramo kar 6 terminov brezplačnih delavnic za radovedne otroke in mladino. S praktičnimi in zabavnimi znanji, ki se bodo delno dotikala tudi računalništva kot je bilo nekoč bomo počastili evropski teden programiranja. Vsi naši dogodki so del iniciative Meet and Code.

Več informacij in prijava na: https://www.racunalniski-muzej.si/code-week-2019-codeeu/

Obisk dr. Petra Scherberja

Razstavo »boj za slovenscino« si je ogledal tudi dr. Peter Scherber, po rodu Nemec, po izobrazbi pa slovenist.

Ime dr. Scherberja se je ob pripravah na razstavo pojavilo popolnoma po naključju. Ko smo intervjuvali dr. Mirana Hladnika, smo ga vprašali, kako to, da se je navdušil nad uporabo računalnikov pri svojem raziskovalnem delu. Odgovoril je: »Lahko bi rekli, da je bil to mentorski zgled, saj je moj mentor na tem področju že delal. Leta 1976 je Peter naredil prvo publikacijo te sorte na literarnem področju, to je Prešernov konkordančni slovar. To je naredil še na stroj, ki je spravljal besedila na luknjičast papir. Prešerna je odtipkal notri…«.

Na naše velik presenečenje se je izkazalo, da je dr. Hladnik v študijskem letu 1989/90 študiral v Göttingenu in njegov sicer neformalni mentor dr. Scherber je bil zaposlen v računalniškem centru tamkajšnje univerze. Tja je dr. Hladnik večkrat zahajal po svojih študijskih obveznostih.

Vsekakor smo želeli izvedeti več o tem Nemcu, ki je v računalnik pretipkal celotnega Prešerna. Odpravili smo se na Dunaj, kjer sedaj živi. Ob našem obisku nam je podaril predlogo za tisk slovarja, luknjičasti trak, ki je služil kot predpriprava na tisk, začasne izpiske slovarja z opombami in še drugo delovno gradivo s tega projekta.

Ob ogledu razstave si je z zanimanjem ogledal »svojo« vitrino, kjer smo donacijo razstavili ter nam podpisal izvod Slovarja Prešernovega pesniškega jezika. V zahvalo smo mu podarili njegov ČŽŠ portret.

dr. Peter Scherber, Mateja Pucihar Baebler, dr. Miran Hladnim, Boštjan Špetič in Gaja Zornada