Novice

Okrogla miza “Svilena dolina” ob zaključku razstave “Naši računalniki od Karavank do Kitajske”

V torek, 26. februarja, je v lokalu Pritličje potekala okrogla miza z gostoma Janezom Škrubejem in Jožetom Buhom, ki jo je povezoval Marko Štamcar.

Janez Škrubej je bil prvi vodja predstavništva DEC za Jugoslavijo in eden od ustanoviteljev Delte ter njen direktor. Po vključitvi v Iskro je bil generalni direktor podjetja Iskra Delta ves čas njenega delovanja. Je avtor knjige “Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo”.

Jože Buh je bil vodja servisa pri Delti ter vodja odprave Iskre Delte na Kitajsko. Lepo se mu zahvaljujemo tudi za fotografije, ki jih je prispeval za razstavo.

V uri in 40 minut smo z gosti in obiskovalci predebatirali vse z Iskro Delto povezane teme, od njenega nastanka (in konca), širitve v tujino, računalnika Triglav, pa do glavne teme, “Projekta Milijarda”, računalniške mreže za kitajsko policijo, kjer je Iskra Delta prispevala računalniško opremo, mrežno opremo, izobraževanje kitajskih strokovnjakov ter na Kitajsko za več mesecev poslala svoje najboljše strokovnjake.

Za tiste, ki ste okroglo mizo zamudili, toplo priporočamo nakup slovenske ali angleške izdaje knjige g. Škrubeja, kjer je podrobno opisana celotna zgodba.

Uspešna okrogla miza o zgodovini računalništva pri nas

V torek zvečer je v mini konferenčni sobi Pritličja v izvedbi Računalniškega muzeja potekala okrogla miza Svetla in temna stran zgodovine računalništva, kjer so gostje pred nostalgično publiko razpredali o tem in onem, povezanim z računalniško zgodovino pod Alpami.

Debato je povezoval Artur Švarc, ki je ob sebi gostil Jonasa Žnidaršiča, ki je bil del pionirjev tako na svetli kot temni strani, Sergeja Hvalo, strokovnjaka za računalniške igre in nekdanjega soustvarjalca kultne revije Joker in Marjana Kodeljo, novinarja in zadnjega urednika revije Moj Mikro.

če ti je pa fotr dovolu barvni televizor prklopt, pol si bil pa sploh car

Marjan Kodelja, Moj mikro

Več kot 50 poslušalcev je lahko slišalo veliko o osembitnih računalnikih, ki so orali popularno ledino računalništva pri nas, pa o piratstvu, ki je bilo posebnost našega prostora, o mini vojnah med Commodorjevci in Spectrumaši, o zlati dobi z Amigami in Atariji in potem zatonom romantike s prihodom PC-ja. Dotaknili so se tudi računalniških publikacij, interneta in odgovorili na mnoga vprašanja iz publike.

Sploh specifika podalpskega prostora, ki je v začetku onemogočala uvoz računalnikov, je zanesenjake v osemdesetih prisilila v alternativne metode.

Za moj prvi PC, ki sem ga moral prešvercat, sem kupil vse, razen ohišja. Doma sem vse to skupaj sestavil v navadno kartonsko škatlo 

 Jonas Žnidaršič

Podobnih dogodkov, ki gledajo v zgodovino, bo v organizaciji Računalniškega muzeja v prihodnje še več in bodo tudi tematsko obarvani.

Več kot dvourni posnetek je prijazno zagotovil vzivo.si, O dogodku pa so poročali tudi zvečer v Odmevih na RTV SLO

Razstava je na ogled v ljubljanski Mestni hiši še do torka, 26.2.2018

Naši računalniki od Karavank do Kitajske

Na slovenski kulturni praznik Računalniški muzej v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše otvarja razstavo, ki sicer posega slabih 40 let v zgodovino digitalizacije družbe, a nagovarja marsikatero vprašanje, ki je še kako aktualno prav v tem času. 

Z razstavo in spremljevalnimi dogodki skupaj stopimo nazaj v pol-pozabljen čas zanesenjaškega adrenalina in upanja polnega preseganja postavljenih meja. Za v ta prostor, ki je tako poseben za Ljubljano in njene prebivalce, kot tudi vse obiskovalce naše prestolnice, smo izbrali tri zgodbe, ki so se prekrivale leta 1986 in odzvanjajo kot komentar danes aktualnih vprašanj.

Ob grožnji najnovejše trgovinske vojne med divjim Zahodom in daljnim Vzhodom, nas Računalniški muzej popelje v čas, ko so inženirji Iskra Delte z ameriško tehnologijo v omrežje povezali dobršni del Kitajske.

V čas, ko smo imeli prvi ljubljanski “startup” z globalnimi ambicijami – Iskro Delta. V čas, ko so prav oni imeli ta edinstven položaj med Zahodom in Vzhodom, da so lahko postavljali eno prvih računalniških omrežij na Kitajskem. Enega redkih ohranjenih primerkov, ki se je sestavljal v takratni tovarni v Stegnah, razstavljamo tu.

Ob vedno pogostejših raziskavah o zasvojenosti naših malčkov s tablicami in pametnimi telefoni se spomnimo kakšno razburjenje je v hiše prinesel pogosto “prešvercani” ZX Spectrum.

Razstavljamo tudi dobro staro stoenko – v prerezu. Kot parafrazo Krpanove kobilice, ki čez mejo ni tovorila angleške soli ampak netivo za digitalno eksplozijo. Comodorje, spectrume, schneiderje ter drugo opremo, ki pri nas ni bila dostopna. Vabimo vas, da v stoenko tako dorišete vaše priljubljeno skrivališče za prešvercane računalnike, ki so doma postali stičišče cele družine, pogosto pa tudi širše skupnosti.

Ob razširjenosti virtualnih delovnih okolij in dela na daljavo, ki ga omogočajo, če ne že narekujejo globalne strukture današnjih visokotehnoloških startupov, pa nas razstava popelje v zgodovinski trenutek, kjer je današnjemu očesu precej neimpresiven prenosnik omogočil pospešeno meddržavno sodelovanje ob gradnji vrhunskega tehnološkega dosežka – avtocestnega predora Karavanke.

Malo ljubljansko tehnološko podjetje je bilo odgovorno za izvedbo najpomembnejšega dela – prezračevalnega sistema z močjo 4 mega w ki do 100 kilometrov na uro potegne v pičlih 7 sekundah. Motorolini procesorji, lastna vezja in komuniciranje prek modemov z nadzornimi centri in ostalimi senzorji.  A računalnik, na katerem se je vse to programiralo, ni dosti drugačen od sodobnega prenosnika. Je pač delovni stroj, tiha priča velikega dosežka.

V pričujoči razstavi Računalniški muzej s tehnološkimi eksponati ponazarja duh časa, ki je bil v 80. letih stoletja prisoten na naših tleh. Razstavljeni eksponati nam pripovedujejo zgodbo, ki priča o človeški iznajdljivosti in vztrajnosti ne glede na zunanje okoliščine. Zgodbo o tem, da so meje premagljive, včasih morebiti tudi na bolj razburljiv način.

Za tiste, ki se “zlatih 80ih” še spominjajo, bo razstava s spremljevalnimi dogodki morda nostalgična, za ostale pa predstavlja možnost, da v perspektivo postavijo današnjo digitalno kulturo vsakdana, ki se bo
prav po dejanjih slehernega posameznika oblikovala tudi skupno prihodnost.

Za lažje spominjanje in spodbujanje domišljije pa se obiskovalci razstave lahko preizkusijo tudi v  igricah iz svoje mladosti in mladosti svojih staršev. Za lokalne geeke ima tudi računalnik na katerem so naložene te igre dodatno zgodbo – “no lan kišta” je neposredni naslednik švercanega spectruma in iskra-deltine miselnosti, saj je plod desetletja izkušenj z igranjem igric in iger ter tehnološkega optimiziranja domačega računalnika v zanesljiv igralni stroj. Že petnajst let jih uporabljamo, in nikoli ne razočarajo.

Računalniški muzej v Ljubljani deluje že več kot 15 let in je eden najbolj naprednih interaktivnih muzejev računalniške tehnologije v širši regiji. Računalniški muzej opravlja edinstveno poslanstvo opominjanja na informacijsko dediščino. S svojim prostovoljnim delom zapolnjujemo sistemsko vrzel na področju varovanja premične kulturne dediščine v slovenskem prostoru.

Računalniški muzej edini sistematično hrani pomembne mejnike iz zgodovine naše digitalne družbe, ki je bila pogosto v špici svetovnega napredka. Drobec sicer obsežne zbirke več kot 350 eksponatov, ki bo letos dobila stalno postavitev v novih prostorih na Celovški cesti 111 (ob kinu Šiška), bo tako na ogled tudi v Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše od 8.-26.2.2019. V pričujočo razstavo smo vložili več kot 260 prostovoljnih ur dela članov in prijateljev našega društva.

Program dogodkov:

  • 8. 2. ob 18h: otvoritev razstave Naši računalniki od Karavank do Kitajske
  • 12. 2. ob 18h: Spomini na kilobajte, odprto srečanje društva Računalniški muzej
  • 19. 2. ob 18h: RETRO okrogla miza – svetla in temna zgodovina računalništva (na okrogli mizi, bodo sodelovali Marjan Kodelja, Jonas Žnidaršič, Sergej Hvala, Artur Švarc in Mitja V. Iskrić)
  • 26. 2. ob 18h: Svilena dolina, ali kako so slovenski strokovnjaki prvi izvozili internet na Kitajsko in zaključek razstave

Prvi Minesweeper turnir na tej strani Alp

Kdo se še spomni Windows 95 in vanje vgrajene kratkočasovne igre Minesweeper! V časih pred Internetom je bila prav ta igrica eden glavnih razlogov za poslabšan izplen izpitnih obdobij in zmanjšano produktivnost v mnogih korporacijah. Mimogrede, tam kjer se je Windowsom reklo Okna, je Minesweeper postal Minolovec.

V spomin na zlate predinternetne čase smo 11. decembra v sklopu novoletne zabave zagonskih podjetij izvedli prvi tradicionalni turnir v igranju Minesweeperja, ki smo ga ob tej priložnosti zagnali v čisto pravih Windows 95 v PC simulatorju v brskalniku Chrome v sistemu macOS!

Odziv na turnir je bil odličen!

V dveh urah igranja smo našteli kakih 20 igralcev in nekajkrat toliko navijačev. V predtekmovanju so stopnjo Intermediate uspešno rešili štirje tekmovalci, ki so se uvrstili v finale, še šest jih je končalo igro z manj kot desetimi minami. Po premoru so se finalisti Gena, Žiga, Miha in Igor spopadli v izločilnih dvobojih na stopnji Beginner. Žiga je suvereno premagal Geno, Miha je z malo več truda premagal Igorja, v zadnjem izredno dramatičnem dvoboju pa je Žiga s 5 proti 4 v zmagah ugnal Miho in s tem postal zmagovalec prvega Minesweeper turnirja na tej strani Alp.

Čestitamo finalistom in se zahvaljujemo vsem tekovalcem in navijačem za vrhunsko vzdušje! Za pomoč pri organizacji se zahvaljujemo podjetjem Zemanta, Visionect, Dia-Vit, Mediately in Fastcast.

Igrice vaših staršev (danes!)

danes ponosno sodelujemo na otvoritvi tedna programiranja #codeweek

na fakulteti za elektrotehniko lahko  ponovno preizkusite igrice 80ih in ali jih pokazete svojim otrokom.

Pridite na EF danes od 10-13ih !

Igrice v katalogu:

  • dynablaster
  • lotus
  • prince of persia
  • pacman
  • Prehistoric
  • Pinball
  • Windows 95
  • paintbrush

Racunalniki na katerih tece zbirka iger imajo tudi zanimivo zgodbo. Pred petnajstimi leti jih je ekipa kiberpipe prvic sestavila za prvi no-lan party, in od takrat so bili veckrat nadgrajeni, nato pa vec let pozabljeni v skladiscu.

Stalna zbirka v Hekovniku

Racunalniski muzej spet odpira svoja vrata!

Ker se nimamo svojega prostora, so nam na pomoci prijazno priskocili v Hekovniku, najvecjem sodelovalnem centru v Ljubljani, na Tobacni.

Po celotnem osrednjem hodniku smo razstavili velik del zanimivejsih primerkov nase stalne zbirke, tako da se po desetletjih spet lahko z njimi igra zainteresirana javnost.

Kmalu bomo organizirali tudi vodene oglede. Ce vas zanima se oglasite na info@racunalniski-muzej.si

Celoten popis primerkov postavljenih na ogled je:

drugo
  • punchcard
  • razor
kubusi
  1. ta velik disk od ibma
  2. kopa
  3. triglav
  4. spectrum + commodore 64 + TV
  5. apple II + imac
  6. next + SGI
  7. gameboy + color + igre + ROB + nintendo
vitrina
  • revije
  • knjige
  • diskete
  • procesorji
  • gameboy
stene
  • powermac reklama
  • tisti paneli polni zic
gradiva
  • opisni listi za vsak kos
    • globalni kontekst
    • lokalni kontekst
  • banner muzeja
  • varnostni protokol
  • navodila za uporabo interaktivnih piecov
  • protokol za obvescanje o tezavah

Triglav na razstavi “Nova doba prihaja” v Mestnem muzeju Ljubljana

img_2636

še do maja je v mestnem muzeju odlična razstava o zgodovini tovarn v Ljubljani, za katero smo z veseljem posodili Triglava kot edini kos računalniške opreme na razstavi, v zadnjem sklopu, ki govori o spremembah v družbi po 1985.

Ker nimamo lastnih prostorov radi ‘parazitiramo’ s strokovnimi prispevki na drugih razstavah v drugih muzejih, in pripravljamo zasebne mini razstave za podjetja. če vas zanima več, pičite na info@racunalniski-muzej.si

 

Selitev skladišča

Naši sponzorji, Lesnina skladišča, ki nas prijazno podpirajo že pet let z brezplačnim prostorom, so nas prosili če se lahko preselimo v drugo sobo v istem skladišču. Ni boljšega kot konkretna delovna akcija za začetek leta! Nekaj utrinkov v galeriji: