Junij 2020

🍎💼 Apple IIc je simpatičen prenosljiv računalnik iz leta 1984. V njem procesor 65C02 tiktaka z 1 MHz in naslavlja 128 – 1125 KB pomnilnika. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Apple_IIc – https://www.youtube.com/watch?v=SO4mjEasdTM – https://www.scullinsteel.com/apple2/ – http://zbirka.muzej.si/#eksponat=388

Arhitektura stavbe, v kateri je muzej, delo priznanega Miloša Bonče, je top, ampak z leti je kak kos zunanjosti zmanjkal – s 3D tiskalnikom nas to ne ustavi 💪

Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete. Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003. Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk. Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684. V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054. Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan Špetič. Rekonstrukcija spletne strani: https://joker.muzej.si/ Posnetki revij: https://joker.muzej.si/pdf/ Vpisi v muzejski zbirki: https://zbirka.muzej.si/#najdi=joker Več informacij: http://www.racunalniski-muzej.si/rekonstrukcija-stranke-revije-joker/

🎉🤩 NOVI PODATKOVNI MEDIJ – USB KLJUČEK – je najmanjši in najlažji pogon za hitro in preprosto shranjevanje podatkov!! 🏃 Ker je Plug & Play, je njegova namestitev bliskovita. 🔑 USB KLJUČEK vam omogoča izdelavo varnostnih kopij pomembnih datotek ter, da jih delite z drugimi. 📚 Njegova kapaciteta je kar 32 MB! 🧳 Shranite svoje lastne datoteke in jih nesite kamorkoli. 🦋 Njegov design je odličen tako za prenosne kot namizne računalnike. 🖥️ Kompatibilen z Windows 98SE, Windows ME, Windows 2000 ter Windows XP!

🧙✨ 3dfx Voodoo2 (na sliki PCI kartica Creative Labs 3D Blaster CT6670) je legendarna grafična kartica iz leta 1998, ko je pospeševanje 3D grafike šele začelo prodirati v naše domove. Podjetje 3dfx, ki ga je konec 2000 prevzela Nvidia, je oralo ledino na tem področju: – Ta kartica se z VGA kablom priključi na obstoječo 2D kartico v sistemu in je aktivna zgolj v 3D načinu. – Kartice z Voodoo2 so bile prve, ki so domačim uporabnikom ponudile način SLI, kjer za še večjo moč 2 povežemo skupaj. – 3dfx je razvil svoj API vmesnik za 3D izris – Glide – ki je v primerjavi s konkurentoma OpenGL in Direct3D z bolj low level dostopom do 3D čipovja ponujal veče performance. Danes podobno filozofijo uporablja API z imenom Vulkan. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Voodoo2 – https://www.youtube.com/watch?v=rrn-QYdT4F8 – https://joker.muzej.si/article.php?rubrika=30&articleid=448

V muzejskem depoju so vsi eksponati skrbno označeni. 😅 https://zbirka.muzej.si/#najdi=mikroprocesor

💚🤖 HTC Dream (poznan tudi kot T-Mobile G1) je prvi pametni telefon z operacijskim sistemom Android iz leta 2008. Tako kot večino Android telefonov ga poganja ARM procesor (528 MHz), RAMa je 192 MB, prostora za datoteke pa 256 MB. ☝️ Zgodovina operacijskega sistema Android sega v leto 2003, ko sta kraljevala Symbian in Windows Mobile. Ko jih je leta 2005 kupil Google, je bil Android še vedno OS za telefon brez zaslona na dotik, podoben BlackBerry-ju. Šele Applova predstavitev iPhonea leta 2007 je projekt usmerila k uporabniški izkušnji in Android telefonom, kot jih poznamo danes. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/HTC_Dream – https://arstechnica.com/gadgets/2016/10/building-android-a-40000-word-history-of-googles-mobile-os/

👾🎲 Se spomnite teh preprostih prenosnih igric? Nimajo zaslona s piksli, temveč so vsi možni položaji zapečeni v po meri izdelan LCD. Nekatere imajo celo izmenljive module z več igrami. Med njih spada tudi Nintendova serija Game & Watch, predhodnik Game Boya. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Handheld_electronic_game – https://www.youtube.com/playlist?list=PL045448E076CF3B69

🧠💭 Mehurčni pomnilnik je manj znan način shranjevanja podatkov iz 70. let, ki za delovanje ne uporablja gibljivih delov – podobno kot današnji SSDji. Podatki so v obliki magnetnih mehurčkov na tankem materialu zapisani v vzporednih linijah, od koder jih potegnemo do roba in preberemo – s tem jih tudi pobrišemo, zato jih moramo na začetku linije spet zapisati. Razlog, da ga danes ne srečujemo, je napredek v razvoju klasičnih trdih diskov, zaradi katerih so njegov razvoj opustili že v začetku 80. let. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Bubble_memory – https://www.youtube.com/watch?v=iEub5U9UeX8

🛠️🧰 Včasih je imel vsak računalniški navdušenec nameščena tudi Nortonova Orodja (ali pa vsaj Norton Commander 🟦) ter za dobro mero še Norton Uninstall Deluxe 😅 https://zbirka.muzej.si/#najdi=norton

Pred 25 leti se je Sony po sporu z Nintendom sam podal v svet igralnih konzol. Zanimiva je primerjava designa z včeraj predstavljenim PlayStation 5 😀 https://www.youtube.com/watch?v=RkC0l4iekYo

DEC terminali so bili pogosti tudi pri nas. Spomnim se, da se je v knjiznicah z njimi dostopalo do @[376831805671858:274:COBISS – poti do znanja, IZUM Maribor]. V muzeju bomo do kataloga nasih zbirk (https://zbirka.muzej.si/) omogocili dostop prek VT320. Raziskal sem moznost prikaza sumnikov in vsaj iz uradne dokumentacije ni razvidno, da bi podpiral slovenske/jugoslovanske znake. Sem pa nasel nacin z Dynamically Redefined Character Set (DRCS) in jih sam narisal ter pretvoril v ustrezen format (https://github.com/markostamcar/muzej.si/blob/master/vt320/README.md). Ali obstaja se kak drug nacin? So imeli terminali, dobavljeni v Jugoslavijo, prilagojen firmware s sumniki? Ce pa se je tudi takrat uporabljal DRCS, ali se kje se najdejo takrat narejeni glyphi s sumniki?

🔺🔼 Coleco Telstar Arcade je igralna konzola prve generacije iz leta 1977. Ko vstavimo katero od kartuš z igrami, ki so prav tako trikotne oblike, imamo na njenih 3 stranicah na razpolago krmilnika v stilu pong-a, volan ter pištolo. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Coleco_Telstar_Arcade – https://www.youtube.com/watch?v=p0AqMUySRG0 – https://zbirka.muzej.si/#najdi=telstar+arcade

🔵🖥️ IBM PS/1 je serija računalnikov, namenjena domačim uporabnikom, s procesorji 386/486 in 2-16 MB pomnilnika. Na trg je prišla nekaj let po PS/2 in pomeni IBMovo vrnitev k vodilom ISA in IDE, nazadnje uporabljenih v PC AT, od katerih so se z njim oddaljili. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/IBM_PS/1 – https://www.youtube.com/watch?v=5HrhiuwZB9M – https://zbirka.muzej.si/#najdi=ps/1

📼✏️ Kdor je v prejšnjem tisočletju uporabljal hišne računalnike, ve da kasete niso bile samo za glasbo. Podatki na teh nostalgičnih medijih so bili zapisani na podoben način, kot je potekala komunikacija med modemi prek analogne telefonske linije, a je bil dostop do njih zaradi frekvečnih omejitev in kvalitete traku povprečne kasete še mnogo počasnejši – 48 KB se je lahko nalagalo tudi nekaj minut. Iznajdljivi programerji so kmalu sicer našli način za pohitritev na račun zanesljivosti – turbo loader – ki se na “počasen” način naloži pred dejanskim softwareom, nato pa gostota zapisa (s katero se spremenijo tudi zvoki, ki jih poslušamo med nalaganjem) poskoči za nekaj faktorjev in program se zažene mnogo prej, kot bi se sicer. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/ZX_Spectrum_software – https://en.wikipedia.org/wiki/Commodore_Datasette – https://en.wikipedia.org/wiki/Fast_loader

📱🎮 Nokia N-Gage iz leta 2003 je bil neuspešen poizkus s prestola vreči Nintendov Game Boy Advance. Četudi je bila ideja združiti mobilni telefon in igralno konzolo v eno napravo smiselna, N-Gage ni ponujal gumbov, primernih za igranje iger, zaslon je bil nelogično pokončen, menjava kartice z igro pa je zahtevala vsakično odstranitev baterije. Pomagati doseči manjkajoči 2/3 prodajnih številk ni mogel niti prenovljeni model QD (na sliki). Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/N-Gage_(device) – https://www.youtube.com/watch?v=lrbLpvsBli0

🟢📺 Tektronix 4014 je grafični terminal iz leta 1974. Namesto takrat izjemno dragih pomnilniških čipov za ohranjanje podatkov na zaslonu uporablja poseben 19” CRT s spominsko funkcijo. Kljub temu smo morali takrat zanj odšteti vrtoglavih 40.000 €. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Tektronix_4010 – https://www.youtube.com/watch?v=IztxeoHhoyM

💿📚 Iomega Jaz je serija prenosnih podatkovnih medijev in pogonov, predstavljena leta 1995, ki je z večjimi kapacitetami (2 GB leta 1998) nasledila uspešni Zip drive. Primerek na sliki je nekoč uporabljala @[225121937514131:274:Založba Pasadena]. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Jaz_drive – https://www.youtube.com/watch?v=wS-ltI8AyDc

➿📼 Veliki koluti z magnetnimi trakovi so bili nekoč prisotni povsod, razen morda v domačem okolju. V muzeju jih hranimo mnogo vrst in upamo, da bomo iz katerega tudi uspeli kaj prebrati 😀 Viri in več informacij: – https://zbirka.muzej.si/#najdi=magnetni+trak – https://obsoletemedia.org/data/tape/

💤💭 Sega Dreamcast je igralna konzola iz leta 1999. Kljub mnogim tehnološkim bonbončkom ji ni uspelo konkurirati ostalim konzolam 6. generacije in je bila zato Segina zadnja konzola. 😢 V muzej smo jo dobili v sklopu velikodušne donacije obsežne zasebne zbirke igralnih konzol slovenskega igričarskega studia ZootFly. Imamo celo krmilnik – ribiško palico zanjo 😍 Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Dreamcast – https://www.youtube.com/watch?v=6xdBVHSrdzg – https://www.youtube.com/watch?v=rN0vEa8Y4J4

🏢✍️ @[170556819641340:274:Microsoft.si] Office 97 je prinesel mnogo novosti, eno od njih lahko najdete tudi na fotografiji 😀 Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Microsoft_Office_97 – https://www.youtube.com/watch?v=ZnZ7AFiebys – https://www.smore.com/clippy-js

🎁📦 Redkokdo je vsa ta leta obdržal tudi škatle od svojih dragocenosti – v muzeju na tiste, ki jih imamo, skrbno pazimo. Škatla skupaj z vsemi prilogami in dobro ohranjenim primerkom pomeni dosti večjo vrednost eksponata. Pokažite nam kakšno svojo! 📸

💿🎮 3DO Interactive Multiplayer – model Panasonic FZ-1 – je igralna konzola iz leta 1993. Za svoj čas je bila zelo napredna, kar se je poznalo tudi pri ceni – današnjih 1.100 € – ki je bila eden od glavnih razlogov za njen tržni neuspeh. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/3DO_Interactive_Multiplayer – https://www.youtube.com/watch?v=hsLfXQUhik8 – https://www.youtube.com/watch?v=BzKF3h1Uc70

🖥️💾 IBM PS/2 je tretja generacija PCjev iz leta 1987. Prinesla je mnogo vplivnih novosti: – serijska vrata (16550 UART) – 3.5” diskete s kapaciteto 1440 KB – ikonično tipkovnico Model M – PS/2 porta za tipkovnico in miško – VGA grafiko … a hkrati tudi nekaj (pozneje opuščenih) nekompatibilnosti z uvedbo nove arhitekture Micro Channel (MCA), s katero si je IBM poizkusil povrniti delež na trgu osebnih računalnikov, a je zahtevala posebne razširitvene kartice in trde tiske. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/IBM_Personal_System/2 – https://www.youtube.com/results?search_query=ps%2F2+lgr – https://zbirka.muzej.si/#najdi=ibm+ps/2

😍📼 S poceni USB kasetarjem se da programe za hišne računalnike zajeti v .wav in pognati v emulatorju, npr. Fuse za ZX Spectrum. Lepo je videti, da so se stare mojstrovine uspele ohraniti. 😎 Link do zx.wav: https://vocaroo.com/tcJVimrJEXp

👨‍🏫⌨️ V Društvu računalniški muzej močno verjamemo v to, da je znanje treba deliti. Zato javno objavljam GitHub repozitorij s svojimi eksperimenti – https://github.com/markostamcar/muzej.si – ki trenutno vsebuje 3D modele stvari za muzej, navodila za vzpostavitev Windows 95 Dial-up serverja, MS-DOS okolje za No-LAN retrogaming, Raspberry Pi okolje za dostop do zbirka.muzej.si prek DEC VT320 ter izvorno kodo frontend aplikacije na https://zbirka.muzej.si/

🧼🤗 V Društvu računalniški muzej dolgo pozabljenim predmetom vračamo dostojanstvo. Če jim le damo priložnost, nas lahko naučijo marsikaj…

📺🖼️ Vabilo: PAMAL_Group v Ljubljani! 3615 LOVE – telematska umetnost v okoljih Minitel & VTX, danes ob 19.00 ponedeljek, 29. junij – nedelja, 3. julij @ osmo/za, Slovenska 54, Ljubljana (8. nadstropje) Postavitev 3615 LOVE je posvečena telematski umetnosti. Delo je zasnovano na rekonstrukciji telematske materialnosti (videotex, mreža Minitel, itd.) z deli avtorjev: Jacques-Elie Chabert & Camille Philibert: telematski roman Izgubljeni predmet (L’Objet perdu, 1985), Eduardo Kac: Pesmi za Videotext (Videotext Poems, 1985-86) ter Marie Molins: Koda QR (QR Code, 2018). 3615 LOVE pokaže, kako krhka in ranljiva so naša digitalna okolja, digitalna umetniška produkcija pa še celo bolj. 3615 LOVE predstavlja dela iz 80. let, ki jih kombinira z nedavnimi tehnološkimi dosežki ter pokaže, da tehnološki medij nikoli zares ne umre. Naslanja se na rekonstrukcijo starih umetniških del in njihovih materialnosti (strojna oprema, programska oprema, omrežje…) ter je v svojem bistvu nikoli dokončano delo, ki se razvija od leta 2014 dalje. Postavitev 3615 LOVE, ki je bila do sedaj prikazana v Parizu, Cerisy-la-Salle, Aix-en-Provence (FR) in v Amsterdamu (NL), bo v Ljubljani na ogled v prostorih osmo/za. Razstavo bo pospremil pogovor Emmanuelom Guezom in Lionelom Broyem o telematski umetnosti in medijski arheologiji omrežja Minitel in videotexa. ČASOVNICA: postavitev: 29. junij | ob 19:00 – 5. julij | do 19:00 (ogled možen z masko) ogled: torek – nedelja, od 12:00 do 19:00 pogovor z avtorji: 1. julij | ob 19:00 O avtorjih: PAMAL_Group (Preservation & Art – Media Archaeology Lab), ki deluje od leta od 2013, je umetniški kolektiv in evropska medijsko-arheološka raziskovalna celica (Francija, Avstrija in Nemčija). PAMAL razvija umetniško in teoretsko prakso, v kateri rekonstruira krhka ali izgubljena dela in raziskuje časovnosti in materialnosti tehničnih medijev. Njihov medij je umetnina sama – kot arhiv – zato se lotevajo številnih sodelovanj z umetniki, katerih dela so zastarela. Skupino sta ustanovila Emmanuel Guez in Lionel Broye. Trenutno šteje pet članov: Stéphane Bizet, Lionel Broye, Armandine Chasle, Emmanuel Guez, Morgane Stricot. PAMAL sodeluje s šolo ESAA iz Avignona in s francoskim Ministrstvom za kulturo. Več in foto: https://www.facebook.com/events/260120512089711/ https://wiki.ljudmila.org/PAMAL_Group_:_3615_LOVE

🔵🦔 Sega Mega Drive (Genesis) je 16-bitna igralna konzola 4. generacije (v katero spada tudi Super Nintendo). Na njej se je prvič pojavil Zvočni Jež. Zanjo sta bila izdani tudi 2 nadgradnji – Sega CD leta 1991 in neposrečena nadgradnja v 32-bitno konzolo Sega 32X leta 1994. Nekatere igre (vključno s kontroverznim Night Trap-om) zahtevajo obe. Viri in več informacij: – https://en.wikipedia.org/wiki/Sega_Genesis – https://zbirka.muzej.si/#najdi=genesis – https://www.youtube.com/watch?v=uJClCqwkjgo – https://www.youtube.com/watch?v=sjilAAhp8NI – https://www.youtube.com/watch?v=Wv3HDVd22P8