2. Plenarno srečanje ambasadorjev ohranjanja softverske dediščine

UNESCO, Pariz, 30. november 2021

V Računalniškem muzeju hranimo obsežno zbirko programske opreme, ki šteje že več kot 1700 primerkov. V zadnjem času si intenzivno prizadevamo vzpostaviti čimbolj celovit arhiv softvera slovenskega izvora ter softvera, pomembnega za slovenski jezik v digitalnem svetu, saj tega sistematično ne počne nobena druga inštitucija.

V tem okviru smo se udeležili plenarnega srečanja ambasadorjev ohranjanja softverske dediščine ob peti obletnici iniciative Software Heritage v Parizu na sedežu UNESCO. Software Heritage ima pri UNESCO status hčerinske iniciative znotraj programa World Heritage, njen cilj pa je izdelati čimbolj obsežen arhiv izvorne kode ne glede na vir, starost, ali vsebino. Iniciativa skrbi tako za vzpostavitev standardov in dobrih praks na makro in mikro nivoju, kot tudi za razvoj arhivskih orodij in gradnjo samega arhiva. Slednji se primarno gradi iz sodobnih orodij za upravljanje izvorne kode, kot je npr. github.com, intenzivno delo pa poteka tudi na področju (ponovne) digitalizacije starejših arhivov iz pred-internetnih časov, ki so v največji nevarnosti, da se permanentno izgubijo.

V širšem kontekstu gre za ohranjanja digitalne dediščine, za katero se je v zadnjih letih vzpostavil konsenz, da je del kulturne dediščine. V praksi to pomeni, da se lahko uporabljajo prijemi, ki veljajo za kulturno dediščino, npr. izjeme v avtorskih zakonodajah, ki dovoljujejo kopiranje del za arhivske namene, in podobno. Poleg plenarnega srečanja so bile organizirane delavnice, na katerih so bila izpostavljena ključna orodja, katerih razvoj intenzivno poteka, dobre prakse arhiviranja, ter nekaj uspešnih projektov ohranjanja in učinkovitega reprezentiranja digitalne dediščine. Na delavnicah smo aktivno sodelovali in sooblikovali politiko delovanja iniciative za naslednje petletno obdobje.

Dogodek nas je spodbudil, da ob otvoritvi muzeja prihodnje leto predstavimo softver v obliki obsežne pregledne razstave in spremljajočih dogodkov, ki bo namenjena najširši publiki.

Domaca stran dogodka

Otvoritev – arhiv spletnih mest posebnega pomena

Danes, tretjega junija 2020, v Računalniškem muzeju otvarjamo nov oddelek – Arhiv spletnih mest posebnega pomena. 

Gre za zbirko spletišč in podatkovnih zbirk, ki so bila dovolj vplivna ali dovolj napredna, da jih moramo obravnavati kot tehnično in kulturno dediščino, in ne dopustiti, da utonejo v pozabo napredka. Običajno se splet arhivira v obliki statičnega posnetka, za kar je najbolj znan arhiv Archive.org in njihov Wayback Machine, ali pa naša lokalna verzija, ki jo upravlja NUK

Mi želimo iti dlje in globje – v skladu z misijo muzeja bomo bolj pozorni na projekte slovenskih avtorjev, ki so oblikovali slovensko računalniško kulturo. Namesto običajnih posnetkov, bomo kjer se le da hranili tudi kodo in baze podatkov, da bodo generacije raziskovalcev za nami imele na voljo osnovne gradnike družbe prihodnosti v nastajanju. Kjer bo le mogoče, bomo arhiviranje izvedli v sodelovanju z izvirnimi avtorji in dokumentirali ustno zgodovino.

Continue reading Otvoritev – arhiv spletnih mest posebnega pomena

Rekonstrukcija Stranke revije Joker

Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete. 

Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003. 

Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk. Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684.

V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054.

Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan špetič. 

Continue reading Rekonstrukcija Stranke revije Joker

Uspešna okrogla miza o zgodovini računalništva pri nas

V torek zvečer je v mini konferenčni sobi Pritličja v izvedbi Računalniškega muzeja potekala okrogla miza Svetla in temna stran zgodovine računalništva, kjer so gostje pred nostalgično publiko razpredali o tem in onem, povezanim z računalniško zgodovino pod Alpami.

Debato je povezoval Artur Švarc, ki je ob sebi gostil Jonasa Žnidaršiča, ki je bil del pionirjev tako na svetli kot temni strani, Sergeja Hvalo, strokovnjaka za računalniške igre in nekdanjega soustvarjalca kultne revije Joker in Marjana Kodeljo, novinarja in zadnjega urednika revije Moj Mikro.

če ti je pa fotr dovolu barvni televizor prklopt, pol si bil pa sploh car

Marjan Kodelja, Moj mikro

Več kot 50 poslušalcev je lahko slišalo veliko o osembitnih računalnikih, ki so orali popularno ledino računalništva pri nas, pa o piratstvu, ki je bilo posebnost našega prostora, o mini vojnah med Commodorjevci in Spectrumaši, o zlati dobi z Amigami in Atariji in potem zatonom romantike s prihodom PC-ja. Dotaknili so se tudi računalniških publikacij, interneta in odgovorili na mnoga vprašanja iz publike.

Sploh specifika podalpskega prostora, ki je v začetku onemogočala uvoz računalnikov, je zanesenjake v osemdesetih prisilila v alternativne metode.

Za moj prvi PC, ki sem ga moral prešvercat, sem kupil vse, razen ohišja. Doma sem vse to skupaj sestavil v navadno kartonsko škatlo 

 Jonas Žnidaršič

Podobnih dogodkov, ki gledajo v zgodovino, bo v organizaciji Računalniškega muzeja v prihodnje še več in bodo tudi tematsko obarvani.

Več kot dvourni posnetek je prijazno zagotovil vzivo.si, O dogodku pa so poročali tudi zvečer v Odmevih na RTV SLO

Razstava je na ogled v ljubljanski Mestni hiši še do torka, 26.2.2018

Prvi Minesweeper turnir na tej strani Alp

Kdo se še spomni Windows 95 in vanje vgrajene kratkočasovne igre Minesweeper! V časih pred Internetom je bila prav ta igrica eden glavnih razlogov za poslabšan izplen izpitnih obdobij in zmanjšano produktivnost v mnogih korporacijah. Mimogrede, tam kjer se je Windowsom reklo Okna, je Minesweeper postal Minolovec.

V spomin na zlate predinternetne čase smo 11. decembra v sklopu novoletne zabave zagonskih podjetij izvedli prvi tradicionalni turnir v igranju Minesweeperja, ki smo ga ob tej priložnosti zagnali v čisto pravih Windows 95 v PC simulatorju v brskalniku Chrome v sistemu macOS!

Odziv na turnir je bil odličen!

V dveh urah igranja smo našteli kakih 20 igralcev in nekajkrat toliko navijačev. V predtekmovanju so stopnjo Intermediate uspešno rešili štirje tekmovalci, ki so se uvrstili v finale, še šest jih je končalo igro z manj kot desetimi minami. Po premoru so se finalisti Gena, Žiga, Miha in Igor spopadli v izločilnih dvobojih na stopnji Beginner. Žiga je suvereno premagal Geno, Miha je z malo več truda premagal Igorja, v zadnjem izredno dramatičnem dvoboju pa je Žiga s 5 proti 4 v zmagah ugnal Miho in s tem postal zmagovalec prvega Minesweeper turnirja na tej strani Alp.

Čestitamo finalistom in se zahvaljujemo vsem tekovalcem in navijačem za vrhunsko vzdušje! Za pomoč pri organizacji se zahvaljujemo podjetjem Zemanta, Visionect, Dia-Vit, Mediately in Fastcast.

Igrice vaših staršev (danes!)

danes ponosno sodelujemo na otvoritvi tedna programiranja #codeweek

na fakulteti za elektrotehniko lahko  ponovno preizkusite igrice 80ih in ali jih pokazete svojim otrokom.

Pridite na EF danes od 10-13ih !

Igrice v katalogu:

  • dynablaster
  • lotus
  • prince of persia
  • pacman
  • Prehistoric
  • Pinball
  • Windows 95
  • paintbrush

Racunalniki na katerih tece zbirka iger imajo tudi zanimivo zgodbo. Pred petnajstimi leti jih je ekipa kiberpipe prvic sestavila za prvi no-lan party, in od takrat so bili veckrat nadgrajeni, nato pa vec let pozabljeni v skladiscu.

Stalna zbirka v Hekovniku

Racunalniski muzej spet odpira svoja vrata!

Ker se nimamo svojega prostora, so nam na pomoci prijazno priskocili v Hekovniku, najvecjem sodelovalnem centru v Ljubljani, na Tobacni.

Po celotnem osrednjem hodniku smo razstavili velik del zanimivejsih primerkov nase stalne zbirke, tako da se po desetletjih spet lahko z njimi igra zainteresirana javnost.

Kmalu bomo organizirali tudi vodene oglede. Ce vas zanima se oglasite na info@racunalniski-muzej.si

Celoten popis primerkov postavljenih na ogled je:

drugo
  • punchcard
  • razor
kubusi
  1. ta velik disk od ibma
  2. kopa
  3. triglav
  4. spectrum + commodore 64 + TV
  5. apple II + imac
  6. next + SGI
  7. gameboy + color + igre + ROB + nintendo
vitrina
  • revije
  • knjige
  • diskete
  • procesorji
  • gameboy
stene
  • powermac reklama
  • tisti paneli polni zic
gradiva
  • opisni listi za vsak kos
    • globalni kontekst
    • lokalni kontekst
  • banner muzeja
  • varnostni protokol
  • navodila za uporabo interaktivnih piecov
  • protokol za obvescanje o tezavah

Triglav na razstavi “Nova doba prihaja” v Mestnem muzeju Ljubljana

img_2636

še do maja je v mestnem muzeju odlična razstava o zgodovini tovarn v Ljubljani, za katero smo z veseljem posodili Triglava kot edini kos računalniške opreme na razstavi, v zadnjem sklopu, ki govori o spremembah v družbi po 1985.

Ker nimamo lastnih prostorov radi ‘parazitiramo’ s strokovnimi prispevki na drugih razstavah v drugih muzejih, in pripravljamo zasebne mini razstave za podjetja. če vas zanima več, pičite na info@racunalniski-muzej.si

 

Selitev skladišča

Naši sponzorji, Lesnina skladišča, ki nas prijazno podpirajo že pet let z brezplačnim prostorom, so nas prosili če se lahko preselimo v drugo sobo v istem skladišču. Ni boljšega kot konkretna delovna akcija za začetek leta! Nekaj utrinkov v galeriji: