Otvoritev – arhiv spletnih mest posebnega pomena

Danes, tretjega junija 2020, v Računalniškem muzeju otvarjamo nov oddelek – Arhiv spletnih mest posebnega pomena. 

Gre za zbirko spletišč in podatkovnih zbirk, ki so bila dovolj vplivna ali dovolj napredna, da jih moramo obravnavati kot tehnično in kulturno dediščino, in ne dopustiti, da utonejo v pozabo napredka. Običajno se splet arhivira v obliki statičnega posnetka, za kar je najbolj znan arhiv Archive.org in njihov Wayback Machine, ali pa naša lokalna verzija, ki jo upravlja NUK

Mi želimo iti dlje in globje – v skladu z misijo muzeja bomo bolj pozorni na projekte slovenskih avtorjev, ki so oblikovali slovensko računalniško kulturo. Namesto običajnih posnetkov, bomo kjer se le da hranili tudi kodo in baze podatkov, da bodo generacije raziskovalcev za nami imele na voljo osnovne gradnike družbe prihodnosti v nastajanju. Kjer bo le mogoče, bomo arhiviranje izvedli v sodelovanju z izvirnimi avtorji in dokumentirali ustno zgodovino.

Rekonstruirani projekti bodo praviloma dostopni na poddomenah *.muzej.si, tudi zato da je jasno da gre za muzejske predmete in ne za poustvarjanje zgodovine. Izjeme bodo domene, ki imajo po mnenju kustodiata velik simbolni ali kulturni pomen same po sebi.

Programska oprema in baze podatkov so izjemno zahtevna kategorija ‘predmetov’, ki ima izrazito prehodno naravo – dokler je v uporabi smo vitalno odvisni od nje, takoj ko je zastarela iz kateregakoli razloga, zgubi vse privilegije in v nekaj letih izginejo vse sledi za njo. Naša zbirka slovenskih iger lepo raste, verjamemo da se bo tudi ta arhiv prijel.

V svetu muzejev še ni veliko izkušenj s hrambo takšnih predmetov, zato metodologijo deloma še odkrivamo. Elektronski predmeti se vpišejo v inventarni sistem muzeja, prav tako kot fizični predmeti, le da namesto inventarne nalepke dobijo standardizirano datoteko “museum.txt”, ki se nahaja na prvi ravni domene.

Praviloma predstavljamo že končane projekte, torej takšne, ki so že prenehali obstajati. Včasih nam jih prejšnji lastniki predajo ključe v letu, torej nam predajo projekt namesto da bi ugasnili strežnik in izgubili domeno – takšne imamo najraje.  

Spletna zbirka se nabira na naslovu www.muzej.si, kjer je trenutno obrazec za prispevanje namigov, kaj bi spadalo v zbirko, in kje bi se morda našlo. V prihodnjih dneh bomo objavljali prvih nekaj rekonstrukcij, obenem pa računamo na vas, da nam pomagate poiskati in shraniti mejnike, ki so nas vse oblikovali, preden za vedno izginejo. 

Vabimo vas da si ogledate prvo rekonstrukcijo: Stranka revije Joker

Rekonstrukcija Stranke revije Joker

Revija Joker in z njo povezana spletna stran revije ter spletni forum mnenjalnik so vzgojili nekaj generacij slovenskih gikov in gikic. Nikoli se niso zadovoljili zgolj s kopiranjem ali prevajanjem preverjenih receptov, raje so ustvarili svoje vesolje in ga razvili do svetovne kvalitete. 

Muzej je prejel v hrambo izvirno kodo spletne strani z zadnjo verzijo baze podatkov, tako da smo lahko ponovno oživili Stranko ™ v njeni popolnosti. Ima inventarno številko 30003. 

Poleg tega v študijski knjižnici hranimo precej, a še ne vseh, številk revije, tlačenk in natlačenk. Izvod prve številke Jokerja smo prejeli od samega LordFebo-ta, in nosi inventarno številko 10684.

V spletnem arhivu pa dajemo na ogled skenirane različice večine revij, vključno z zadnjo, ki nikoli ni bila natisnjena. Ta ima posebno mesto in inventarno številko 11054.

Za kustodiat Računalniškega muzeja, Boštjan špetič. 

Po Jokerju Joker

Spremna beseda gostujočega strokovnjaka [Artur švarc]

V zlati pionirski dobi slovenskega računalništva smo v slovenščini računalniške igre lahko spremljali le v reviji Moj Mikro, dokler se 1992 najprej kot prototip v sivo modri barvi, pozneje pa kot priloga Mojega Mikra in samostojna revija ni pojavil Joker.

Joker je bil več kot le revija o računalniških igrah. Njegova dodana vrednost so bile tudi zgodbe, ki niso bile povsem vezane na računalništvo. Skratka, Joker je bil od samega začetka računalniški zabavnik, ki bo na slovenskem revijalnem trgu, čeprav je jeseni 2017 odšel v večna lovišča, unikaten in neponovljiv. Ekipa zanesenjakov pod partizanskimi imeni Lord Febo, Sneti, Quattro, Agressor in ostali, ki je sestavljala Joker Cream Team, je spremenila tudi slovenski jezik. V pisanju so uporabili od najbolj starih in pozabljenih  arhaičnih besed, pa do najbolj odbitih neologizmov – fantje so si izmislili debel kup novih slovenskih besed ali se na ekstremno inteligenten način ponorčevali iz obstoječih.

Slog, ki je krasil Jokerjevo pisanje, je neponovljiv.

Zategadelj so bili tovrstni lingvistični eksperimenti odsihmal ter za pamtiveke vtisnjeni v uho vsakobitnega računalniškega slušatelja in bravca. Bes šentaj zlobo, antijunaka, ki se ni pravočasno zavrtel v ples z zobom časa in je klonil pod nadmočnim kapitalskim interesom in njih hlapčiči.

Domislic in jezikovnih prevratov ni manjkalo praktično na nobeni strani Jokerja in mnogi so revijo prebirali tudi, čeprav jih igre neposredno niso zanimale.

Če postrojimo le nekaj njih – v odgovor na Toporišičev umotvor ‘zgoščenka’ je Joker iznašel ‘tlačenko’ in potem v dobi DVD-jev še ‘natlačenko’. Njihov pristop k različnim temam je bil tudi humoristično nadmočen s pogostim citiranjem in spreobračanjem stavkov in fraz. Tako iz glave je ostal Gargamelov uvodni citat iz Smrkcev, ki je bil za potrebe Jokerja predelan v »Umrem vas, vse vas umrem, pa če potem takoj!«

Joker se je dolgo upiral dobi, ko je splet postavil nove zakonitosti medija. Majhnost trga, nova generacija digitalnih bralcev z drugačnimi navadami in nezanimanje branže za oglaševalsko podporo, so zavdali usodno brco farbovitemu magazinu in čitavce opeharila za nove dogodoviščine.

Legende pa so zato, ker se jih ne da izbrisati. Joker je – legenda.

Povezave

Uspešna okrogla miza o zgodovini računalništva pri nas

V torek zvečer je v mini konferenčni sobi Pritličja v izvedbi Računalniškega muzeja potekala okrogla miza Svetla in temna stran zgodovine računalništva, kjer so gostje pred nostalgično publiko razpredali o tem in onem, povezanim z računalniško zgodovino pod Alpami.

Debato je povezoval Artur Švarc, ki je ob sebi gostil Jonasa Žnidaršiča, ki je bil del pionirjev tako na svetli kot temni strani, Sergeja Hvalo, strokovnjaka za računalniške igre in nekdanjega soustvarjalca kultne revije Joker in Marjana Kodeljo, novinarja in zadnjega urednika revije Moj Mikro.

če ti je pa fotr dovolu barvni televizor prklopt, pol si bil pa sploh car

Marjan Kodelja, Moj mikro

Več kot 50 poslušalcev je lahko slišalo veliko o osembitnih računalnikih, ki so orali popularno ledino računalništva pri nas, pa o piratstvu, ki je bilo posebnost našega prostora, o mini vojnah med Commodorjevci in Spectrumaši, o zlati dobi z Amigami in Atariji in potem zatonom romantike s prihodom PC-ja. Dotaknili so se tudi računalniških publikacij, interneta in odgovorili na mnoga vprašanja iz publike.

Sploh specifika podalpskega prostora, ki je v začetku onemogočala uvoz računalnikov, je zanesenjake v osemdesetih prisilila v alternativne metode.

Za moj prvi PC, ki sem ga moral prešvercat, sem kupil vse, razen ohišja. Doma sem vse to skupaj sestavil v navadno kartonsko škatlo 

 Jonas Žnidaršič

Podobnih dogodkov, ki gledajo v zgodovino, bo v organizaciji Računalniškega muzeja v prihodnje še več in bodo tudi tematsko obarvani.

Več kot dvourni posnetek je prijazno zagotovil vzivo.si, O dogodku pa so poročali tudi zvečer v Odmevih na RTV SLO

Razstava je na ogled v ljubljanski Mestni hiši še do torka, 26.2.2018

Prvi Minesweeper turnir na tej strani Alp

Kdo se še spomni Windows 95 in vanje vgrajene kratkočasovne igre Minesweeper! V časih pred Internetom je bila prav ta igrica eden glavnih razlogov za poslabšan izplen izpitnih obdobij in zmanjšano produktivnost v mnogih korporacijah. Mimogrede, tam kjer se je Windowsom reklo Okna, je Minesweeper postal Minolovec.

V spomin na zlate predinternetne čase smo 11. decembra v sklopu novoletne zabave zagonskih podjetij izvedli prvi tradicionalni turnir v igranju Minesweeperja, ki smo ga ob tej priložnosti zagnali v čisto pravih Windows 95 v PC simulatorju v brskalniku Chrome v sistemu macOS!

Odziv na turnir je bil odličen!

V dveh urah igranja smo našteli kakih 20 igralcev in nekajkrat toliko navijačev. V predtekmovanju so stopnjo Intermediate uspešno rešili štirje tekmovalci, ki so se uvrstili v finale, še šest jih je končalo igro z manj kot desetimi minami. Po premoru so se finalisti Gena, Žiga, Miha in Igor spopadli v izločilnih dvobojih na stopnji Beginner. Žiga je suvereno premagal Geno, Miha je z malo več truda premagal Igorja, v zadnjem izredno dramatičnem dvoboju pa je Žiga s 5 proti 4 v zmagah ugnal Miho in s tem postal zmagovalec prvega Minesweeper turnirja na tej strani Alp.

Čestitamo finalistom in se zahvaljujemo vsem tekovalcem in navijačem za vrhunsko vzdušje! Za pomoč pri organizacji se zahvaljujemo podjetjem Zemanta, Visionect, Dia-Vit, Mediately in Fastcast.

Igrice vaših staršev (danes!)

danes ponosno sodelujemo na otvoritvi tedna programiranja #codeweek

na fakulteti za elektrotehniko lahko  ponovno preizkusite igrice 80ih in ali jih pokazete svojim otrokom.

Pridite na EF danes od 10-13ih !

Igrice v katalogu:

  • dynablaster
  • lotus
  • prince of persia
  • pacman
  • Prehistoric
  • Pinball
  • Windows 95
  • paintbrush

Racunalniki na katerih tece zbirka iger imajo tudi zanimivo zgodbo. Pred petnajstimi leti jih je ekipa kiberpipe prvic sestavila za prvi no-lan party, in od takrat so bili veckrat nadgrajeni, nato pa vec let pozabljeni v skladiscu.

Stalna zbirka v Hekovniku

Racunalniski muzej spet odpira svoja vrata!

Ker se nimamo svojega prostora, so nam na pomoci prijazno priskocili v Hekovniku, najvecjem sodelovalnem centru v Ljubljani, na Tobacni.

Po celotnem osrednjem hodniku smo razstavili velik del zanimivejsih primerkov nase stalne zbirke, tako da se po desetletjih spet lahko z njimi igra zainteresirana javnost.

Kmalu bomo organizirali tudi vodene oglede. Ce vas zanima se oglasite na info@racunalniski-muzej.si

Celoten popis primerkov postavljenih na ogled je:

drugo
  • punchcard
  • razor
kubusi
  1. ta velik disk od ibma
  2. kopa
  3. triglav
  4. spectrum + commodore 64 + TV
  5. apple II + imac
  6. next + SGI
  7. gameboy + color + igre + ROB + nintendo
vitrina
  • revije
  • knjige
  • diskete
  • procesorji
  • gameboy
stene
  • powermac reklama
  • tisti paneli polni zic
gradiva
  • opisni listi za vsak kos
    • globalni kontekst
    • lokalni kontekst
  • banner muzeja
  • varnostni protokol
  • navodila za uporabo interaktivnih piecov
  • protokol za obvescanje o tezavah

Triglav na razstavi “Nova doba prihaja” v Mestnem muzeju Ljubljana

img_2636

še do maja je v mestnem muzeju odlična razstava o zgodovini tovarn v Ljubljani, za katero smo z veseljem posodili Triglava kot edini kos računalniške opreme na razstavi, v zadnjem sklopu, ki govori o spremembah v družbi po 1985.

Ker nimamo lastnih prostorov radi ‘parazitiramo’ s strokovnimi prispevki na drugih razstavah v drugih muzejih, in pripravljamo zasebne mini razstave za podjetja. če vas zanima več, pičite na info@racunalniski-muzej.si

 

Selitev skladišča

Naši sponzorji, Lesnina skladišča, ki nas prijazno podpirajo že pet let z brezplačnim prostorom, so nas prosili če se lahko preselimo v drugo sobo v istem skladišču. Ni boljšega kot konkretna delovna akcija za začetek leta! Nekaj utrinkov v galeriji: