Jezikovna samozavest – obstoj in razvoj materinščine je odvisen od nas samih

Posvet, 14. junij, dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Sredi junija smo se pridružili govorcem Borisu A. Novaku, Milanu Deklevi, Feri Lainščku, Miroslavu Košuti in ostalim, da na posvetu z našega zornega predstavimo razmišljanje o jezikovni samozavesti.

Gaja Zornada je v svojem prispevku predstavila glavne poudarke naše nedavne razstave na Filozofski fakulteti ter kako pomembni so bili za digitalizacijo slovenskega jezika zanesenjaki in prostovoljska društva.

Ti zanesenjaki so vedeli, da se sloveščina lahko z vsemi svojimi posebnostmi prilagodi vnaprej odmerjenem prostoru različnih menijev, oken in obvestil v operacijskem sistemu Okna 95, brez piscev Jokerja bi bili prikrajšani za prikaz veselja in mojstrskosti najnovejšega besedotvorja; zaradi prostovoljcev pa lahko končno razumemo vse pomene krika: “Aufbiks, čreva na plot!”.

“Slovenščina je bila in je samo najodličnejši izraz samozavesti, ki pride z dobrim počutjem posameznikov v slovenski kulturni identiteti.”

Gaja Zornada

In prihodnost?

“Zavedajmo se, da bo tudi “cool” nekoč postal “passé” in bo mladina v neki prihodnosti mnogo raje rekla “feičanghao”. Naša naloga pa je, da naslednjim generacijam omogočimo okolje, v katerem bodo na svoje, (tudi) jezikovne, korenine lahko ponosni kljub dejstvu, da se prostor in čas s tehnološkim napredkom vztrajno krčita.”

Gaja Zornada

Več o povzetkih ostalih govorcev je na voljo na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *