Mastodon Mastodon in English
Odpiralni čas: četrtek in petek 16:00-20:00, sobota 10:00-16:00. Muzej je zaprt ob nedeljah in vseh praznikih.
Back to all Post

Domača proizvodnja, 14. del – neizbežen razkroj Iskra Delta

Nadaljujemo z novo serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja.

Pregled vsebine:

  • Stanje v Iskra Delta in projekt računalniške mreže
  • Nov razvojno-proizvodni center v Stegnah
  • Projekt za razvoj procesne enote D8000
  • Adrija 1,2,3, Kopa 4500, 5500 in DEC MicroVAX
  • Paralelni večprocesorski koncept Parsys
  • Dvoprocesorski računalnik Gemini in Delta 4860
  • Veliki računalniki Titan in DEC VAX 8000
  • Razvoj družine Triglav in Triglav Piccolo
  • Tovarna Intertrade v Mostah in razkroj Iskra Delta

V tokratni objavi pišemo o novem proizvodnem programu v Iskra Delta po letu 1987 in o novem razvojno-proizvodnem centru v Stegnah s katerim je podjetje vstopalo v zrelo obdobje z možnostjo za pravo domačo računalniško industrijo. V Iskra Delta so širili ponudbo z novimi 32-bitnimi računalniki DEC MicroVAX pod nazivom Adrija, pa z večprocesorskimi računalniki Gemini, ki so temeljili na računalnikih iz serije DEC VAX-11, ter z velikimi računalniki Titan, ki so temeljili na novih računalnikih iz serije DEC VAX 8000. Nadaljevali so tudi z razvojem družine Triglav z novimi procesorskimi moduli, ki so temeljil na mikrorprocesorjih Intel 80/386 in Motorola 68030, in z razvojem lastne 32-bitne procesne enote Delta 8000 združljive z DEC VAX-11. Preberete lahko tudi nekaj o projektu računalniške mreže za kitajsko policijo, ki so jo uresničili leta 1986, o velikih ambicijah podjetja do leta 1990 in začetku njegovega neizbežnega razkroja, ki se je s številnimi težavami in neugodnimi okoliščinami napovedoval že vsaj od leta 1987 naprej in odseva splošni trend razkroja širše poslovne skupine Iskra in družbeno-političnega sistema Jugoslavije.

Razvoj podjetja in razvojno-proizvodni center v Stegnah

Računalniška proizvodnja Iskra Delta je bila vedno manj odvisna od uvoza in partnerstva z DEC. Podjetje je do leta 1987 doseglo zrelo obdobje s pestrim naborom domačih in poldomačih izdelkov in sestavnih sklopov, ki so lahko pokrivali dovolj širok spekter računalniških potreb v državi. Zaposlenih je bilo že približno 2100 ljudi, kar polovica z visoko izobrazbo. Precej so vlagali tudi v izobrazbo novih kadrov, med drugim s šolanjem zaposlenih v tujini in štipendiranjem dijakov in študentov. V Iskra Delta sta se leta vključila še obrata Gorenja na Ptuju in v Velenju, ki sta se ukvarjala z računalniško proizvodnjo, s čimer so pridobili skoraj 500 novih zaposlenih. Njuno proizvodnjo so preuredili tako, da so na Ptuju prevzeli proizvodnjo terminalov iz serije Paka 3000, v Velenju pa proizvodnjo novih terminalov Paka 5000, nove različice Partnerja in nekaterih drugih računalniških sestavnih delov. Dobili so sicer zelo pomemben posel z Daimler-Benz in leta 1986 so uspešno izvedli projekt računalniške mreže za kitajsko policijo, sicer pa je bila raven tujih naročil veliko nižja od pričakovane. V Sloveniji so imeli leta 1987 približno 500 uporabnikov, v Jugoslaviji pa so skupno skrbeli že za okrog 3500 računalnikov.

V Iskra Delta so s projektom računalniške mreže dokazali, da so njeni strokovnjaki sposobni samostojno, kvalitetno in po pravilih izvesti tudi zelo zahtevne projekte. Obenem so se pojavile napetosti z ameriškim partnerjem DEC zaradi vedno bolj pestrega nabora lastnih rešitev združljivih z računalniki VAX-11, pritegnili pa so tudi nekaj negativne pozornosti obveščevalnih služb. Potem ko so od ameriške vlade dobili izredno dovoljenje za izvoz 13 procesnih enot DEC VAX so strokovnjaki Iskra Delta v dogovoru s Cankarjevim domom v njihovi dvorani začeli postavljali preizkusno računalniško mrežo. Za izvedbo prilagoditev na kitajskem komunikacijskem omrežju, ki so bile potrebne za izvedbo projekta, so se povezali s sarajevskim podjetjem Energoinvest. Kitajska policija je želela imeti računalniški sistem, ki bi povezal njihove enote v desetih največjih mestih. Do pomladi 1986 je bil sistem pripravljen in prepeljan na Kitajsko. Maja so omrežje postavili, preizkusili in predali naročnikom. Omrežje je omogočalo prenos pri hitrosti 4,8-9,6 Kbps na razdalji več tisoč kilometrov.

Delta 4850(DEC VAX-11/751), v osemdesetih pri nas en izmed najbolj popularnih računalnikov. Računalniški muzej.
$> Računalnik Delta 4850 si lahko v živo ogledate v muzeju.

Širitev podjetja in njihovega proizvodnega programa pa je seveda zahtevala tudi širitev infrastrukture. Konec leta 1987 je bil končno dokončan velikopotezni Razvojno-proizvodni center Iskra Delta v Stegnah. Nova tovarna na nek način pooseblja uresničitev večdesetletnih sanj in naporov za vzpostavitev domače računalniške industrije. To temeljno infrastrukturo so dopolnjevali še dobro razvita mreža servisnih in prodajnih centrov po Jugoslaviji, predstavništva v tujini in podjetje Iskra Delta Computers v Avstriji. Z 16.000m2 veliko tovarno v Stegnah so pridobili potrebne proizvodne, skladiščne in razvojne kapacitete, ki so omogočale povečanje obsega in nadaljni razvoj s sodobno zamišljenimi raziskavami in razvojem računalniških in informacijskih sistemov primernih za domači in tuji trg. (87/04, 87/05, 87/06, 87/09, Informatica 88/02, Informatica 89/03, P08/01, IDC/03a, IDC/05)

Razvoj procesne enote Delta 8000

V Iskra Delta so do leta 1987 razširili tudi prodajni in proizvodni program. S serijo računalnikov iz družine MicroVAX so stopali v korak s časom na področju 32-bitnih mini računalnikov, s sistemom Gemini pa na področje večprocesorskih računalnikov za distribuirano obdelavo. V podjetju so sodelovali tudi v mednarodnem projektu Parsys za izdelavo paralelnega večprocesorskega koncepta. Zdi se, da je podjetje oglaševalo tudi izdelke in koncepte, ki niti še niso prešli v uporabno fazo. Dober primer za to je sporna procesna enota Delta 8000, ki so jo že leta 1987 omenjali kot del ponudbe in gradnik za dvoprocesorske sisteme Gemini, kljub temu da njen razvoj zaradi vedno večjih težav podjetja ni bil nikoli zaključen.

Poleg stalnice Delta 800 za katerega so v sodelovanju z FE nekaj časa razvijali lastno 16-bitno procesno enoto združljivo s PDP-11, so v Iskra Delta z željo po nadaljni osamosvojitvi proizvodnega programa začeli tudi z razvojem lastne 32-bitne procesne enote združljive z VAX-11. Projekt so začeli že0 nekje leta 1985 v sodelovanju z Mariborsko univerzo, dobil pa je naziv Delta 8000. Razvojna ekipa je želela razviti procesno enoto na dveh ploščah z dvojno zmogljivostjo računalnika DEC VAX-11/780, ki je sredi osemdesetih še vedno predstavljal standard na tem področju. Razvoj lastnih procesnih enot združljivih z računalniki DEC PDP-11 in VAX-11 v Iskra Delta pa ni bil edinstven in je presenetljivo spominjal na razvoj strojne opreme v vzhodno-nemškem podjetju Robotron, kjer so po razvoju več procesnih enot serije K1600, ki so s pomočjo metode bit-slice oponašale računalnike DEC PDP-11, leta 1985 pravtako začeli z razvojem procesne enote enakovredne DEC VAX-11/780. Ta je na trg prišla leta 1988 pod nazivom Robotron K1840, za njo pa še procesna enota K1845 izdelana po DEC VAX-11/785. Tu ni šlo za uporabo metode bit-slice, temveč za enako tehnologijo standardnih TTL integriranih vezij, kot pri originalnih računalnikih DEC VAX-11.

Robotron K1840 je bil prvi primerek te vrste računalnika enakovrednega DEC VAX-11/780, a podobne so kmalu izdelali še na Češkem, Madžarskem, v Romuniji in v Sovjetski zvezi. Najbolj primeren izraz za te izdelke je verjetno ponaredek ali pa klon, njihova izdelava in prodaja, ki je bila vedno nekoliko sporna, pa po letu 1990 zaradi novih mednarodnih ekonomskih dogovorov v državah Vzhodne Evrope in Sovjetske zveze ni bila več mogoča. Podobno pa velja tudi za Jugoslavijo in za procesno enoto Delta 8000. Njen razvoj naj bi bil celo en izmed glavnih razlogov za ohladitev odnosov in prekinitev zastopniške pogodbe s podjetjem DEC leta 1988. (87/09, 87/25, 88/02, P08/01, SRD/08, WIKI/75)

Računalnik Robotron K1840, prvi klon računalnika DEC VAX-11/780 v vzhodni evropi. Fotografiral Procolotor. (CC BY-SA 2.0)

Adrija 1,2,3 in Kopa 4500, 5500

V DEC so medtem leta 1984 predstavili novo serijo računalnikov MicroVAX, predvideno kot naslednico serije VAX-11. Cilj nove serije je bil izdelava prve 32-bitne procesne enote združljive z arhitekturo DEC VAX, ki bi na dvajsetkrat manjši površini nudila zmogljivost njihovega izredno uspešnega računalnika VAX-11/780. Cilj so dosegli že z računalnikom MicroVAX II leta 1985. Zanj so izdelali integrirano vezje, ki je na manj kot kvadratnem centimetru združevalo kar 125.000 tranzistorjev. Mikroprocesor MicroVAX 78032 je bil izdelan v 3-mikronski ZMOS tehnologiji, posebni DEC različici NMOS tehnologije. Dodatni procesor za pospeševanje operacij z lebdečimi vejicami je bil na voljo kot podporno vezje MicroVAX 78132, ki je vključevalo dobrih 32.000 tranzistorjev. Računalniki DEC MicroVAX II so zelo hitro postali hit. Po nizki ceni so nudili relativno dobre zmogljivosti in združljivost z VAX-11 in PDP-11 arhitekturo. Vsi računalniki MicroVAX so lahko poganjali prilagojeno različico VAX/VMS, ki je bila povratno združljiva tudi z operacijskim sistemom RSX-11/M in programsko opremo starejših računalnikov DEC PDP-11. Nekateri pa so poganjali tudi Ultrix, DEC različico operacijskega sistema Unix.

Leta 1987 so v DEC predstavili še MicroVAX III, ki je temeljil na novem mikroprocesorju MicroVAX 78034, skrajšano CVAX. Ta je bil izdelan že v 2-mikronski CMOS tehnologiji in je združeval 135.000 tranzistorjev. Deloval je pri taktu 11 Mhz in je ob zmanjšani porabi nudil približno trikratno zmogljivost predhodnika MicroVAX 78032. Dodatni procesor za pospeševanje operacij z lebdečo vejico je bil na voljo kot podporno vezje z nazivom CFPA, ki je vključevalo 65.000 tranzistorjev. Računalniki DEC MicroVAX 3600, ki so eni izmed prvih uporabljali nove mikroprocesorje, so bili še bolj popularni kot DEC MicroVAX II. Računalnike MicroVAX so v Iskra Delta leta 1987 predstavili pod imenom Adrija. Računalnik DEC MicroVAX II so tržili pod imenom Adrija 1, enega izmed računalnikov iz serije MicroVAX 3000 pa pod imenom Adrija 3. Adrija 2 je bil verjetno ena izmed manjših namiznih različic MicroVAX II poznanih kot VAXstation II. Pri nas je bilo konec leta 1988 popisanih kar 50 računalnikov Adrija 1 in 43 originalnih računalnikov DEC MicroVAX II. Nameščenih je bilo še vsaj 14 računalnikov Adrija 2 in le trije računalniki Adrija 3.

Tudi v oddelku Kopa so svojo ponudbo leta 1986 razširili z novimi računalniki izdelanimi na osnovi procesnih enot iz serije DEC MicroVAX. Računalnik DEC MicroVAX II so tržili pod nazivom Kopa 4500, računalnik iz serije DEC MicroVAX 3000 pa šele nekje leta 1988 pod nazivom Kopa 5500. V podjetju so v tem času razvili telex in emulex vmesnika, napetostno tokovni pretvornik za varno povezovanje terminalov in tiskalnikov in podobne programske rešitve za lažjo povezavo računalnikov z računalniki različnih proizvajalcev v lokalno mrežo Ethernet, ali prek protokola X-25 v javno mrežo za prenos podatkov JUPAK. Postali so tudi zastopnik za podjetje Oracle, ki je ponujalo vrsto modernih relacijskih podatkovnih baz in informacijskih orodij za delo z njimi. Konec leta 1988 je bilo pri nas zabeleženih 7 računalnikov Kopa 4500 in kar 43 originalnih računalnikov MicroVAX II, računalnikov Kopa 5500 pa v statistiki takrat sploh še ni bilo. (86/46, 87/05, 87/06, 87/08, 88/02, 88/11, IDC/03a, IDC/05, STAT/05, WIKI/76)

Zbirka različnih mini računalnikov iz serije DEC MicroVAX in VAX Station. Fotografiral Marcin Wichary. (CC BY-SA 2.0)
$> V muzeju razstavljamo primerek računalnika Kopa 4500(DEC MicroVAX II) in še nekaj drugih primerkov iz serije DEC MicroVAX.

Paralelni večprocesorski koncept Parsys

Za usmeritev v razvoj večprocesorskih sistemov in paralalnega procesiranja so se v Iskra Delta odločili že v času razvoja mikroračunalnika Triglav. Paralelno procesiranje za uporabo v novem tipu velikih superračunalnikov se je v tem času začelo razvijati na več mestih in z različnimi pristopi. V okviru mednarodnega projekta Parsys so v Iskra Delta razvili svoj lasten koncept paralelnega večprocesorskega sistema, ki je požel nekaj odobravanja tudi na Japonskem in v ZDA. Strokovnjaki Iskra Delta so takrat obiskali številne ugledne tuje univerze in so menda dovolj suvereno nastopali z lastnim konceptom in zglednim nivojem znanja. Koncept so razvijali tako na nivoju strojne opreme, kot tudi na nivoju sistemske in aplikativne programske opreme.

V Iskra Delta so svoj koncept utemeljil na modularnosti in splošni namembnosti, na inovativnih rešitvah vendar predvsem tudi na racionalni izrabi že obstoječih tehnologij, metod in standardov. Ta pristop je obljubljal potencialno dosti cenejši sistem kot nekateri drugi večprocesorski koncepti, ki so jih v okviru projekta razvijali drugje po svetu in so pogosto temeljili na povsem novi tehnologiji. Arhitektura, ki so jo predlagali v Iskra Delta je temeljila na tesno medsebojno povezanih 64 procesorjih in 64 spominskih modulih, omogočiti pa so želeli uporabo tako 16-bitnih kot tudi 32-bitnih procesorjev običajno uporabljenih v relativno cenenih mini računalnikih DEC. (88/02, 88/12, 88/13, Informatica 87/03, Informatica 88/01, Informatica 88/02, Informatica 88/03, Informatica 89/01, P08/01, IDC/03a)

Dvoprocesorski računalnik Gemini in Delta 4860

Na podlagi izkušenj pridobljenih v projektu Parsys so v Iskra Delta leta 1986 razvili tudi sistem Gemini. Gemini opisujejo kot tesno povezan dvoprocesorski sistem, vendar pa bi v tem primeru pričakovali skupen pomnilnik in skupen operacijski sistem, kar pa ne velja za sistem Gemini. Za obstoječe uporabnike računalnikov iz serije VAX-11 je bila mogoča tudi nadgradnja v dvoprocesorski sistem Gemini, ki je zagotavljala nemoteno obratovanje obstoječega sistema. Tehnologija večprocesorskih sistemov Gemini je s povečano zanesljivostjo, prepustnostjo in zmogljivostjo posegala na področje zahtevnejših poslovnih in procesnih obdelav, ter na področje distribuirane obdelave. Deltin sistem Gemini naj bi omogočal povezavo dveh 16-bitnih ali dveh 32-bitnih procesorjev, vendar zanesljivih podatkov o povezavi 16-bitnih procesorjev ni. Običajen sistem Gemini je bil namreč izdelan iz dveh 32-bitnih procesnih enot DEC VAX-11, bodisi VAX-11/750 oziroma Delta 4850 ali VAX-11/780 oziroma Delta 4780. Omogočal je do 100 terminalskih povezav, procesni enoti Gemini pa sta si lahko delili skupne diskovne enote, terminalske in druge periferne podsisteme. V podjetju so precej stavili na sistem Gemini, vendar se je kasneje izkazal za manj uspešnega. Konec leta 1988 sta bila zabeležena v Sloveniji le dva računalnika Gemini.

V Iskra Delta pa so v tem času začeli tržiti tudi dvoprocesorski računalnik Delta 4860, ki je bil sestavljen iz dveh procesnih enot Delta 4850 oziroma DEC VAX-11/750 prek vozliščnega sistema VMScluster. V takšnem sistemu sta bili dve procesni enoti povezani prek posebnega hitrega vodila, poganjali pa sta vsaka svoj operacijski sistem, zato je bila pravtako mogoča nadgradnja pri obstoječih uporabnikih Delta 4850. Žal o sistemu Gemini in povezavi s sistemom DECcluster ni dovolj dostopnih podatkov, kot kaže pa gre za dva zelo podobna večprocesorska sistema. (86/02, 87/04, 87/05, 87/06, 87/07, 87/08, 87/09, 88/01, 88/02, IDC/03a, IDC/05, WIKI/77, STAT/05)

Veliki računalniki Titan in DEC VAX 8000

Leta 1987 so ponudbo v Iskra Delta razširili še s prvimi pravimi velikimi računalnik z nekajkratno zmogljivostjo drugih računalnikov iz serije DEC VAX-11. V primeru Titan 1 gre verjetno za računalnik DEC VAX 8600, ki je bil med najbolj prodajanimi velikimi VAX-11 računalniki v tem času, v primeru Titan 2 pa za računalnik DEC VAX 8800, v tem času tudi največji DEC računalnik pri nas, ki so ga leta 1987 namestili v Računalniškem centru Univerze v Mariboru. Medtem so tega leta v Računalniškem centru Univerze v Ljubljani namestili dva računalnika DEC VAX 8550 povezana v vozliščni sistem VMScluster. (87/28, IDC/03a, WIKI/78)

Procesna enota najmanjših računalnikov iz serije DEC VAX 8000. Fotografiral Adamantios. (CC BY-SA 2.0)

Nadaljni razvoj družine Triglav in Triglav Piccolo

V Iskra Delta so za računalnik Triglav v tem času nekoliko nadgradili obstoječe VME module, razvijali pa so tudi nove s čimer so sledili razvoju. Okrog leta 1988 so na primer izdelali nov procesorski modul z mikroprocesorjem Intel 80/386 in tako sledili razvoju druge generacije osebnih računalnikov IBM PS/2. Triglav je leta 1988 z novim VME modulom za EGA grafične krmilnike postal tudi skoraj popolnoma PC-združljiv, omogočili pa so še uporabo operacijskega sistema MS-DOS. Najbolj razširjen procesorski modul z mikroprocesorji iz serije Motorola 68000 so najprej nadgradili z novim Motorola 86020, nato pa še leta 1988 z Motorola 68030, ki je združeval že 273.000 tranzistorjev in je nudil občutno večjo zmogljivost v primerjavi s prvima dvema. S tem je Triglav postal zelo zmogljiva delovna postaja za najzahtevnejše delo.

Izdelali so tudi druge prilagojene različice računalnika Triglav, na primer industrijsko različico v robustnem lahko prenosljivem ohišju z ročaji in ločenim zaslonom, pa različico v stolpastem ohišju, kot smo jih vajeni danes. Razvili so nove pomnilniške module z večjo kapaciteto, računalnik pa je bilo tako mogoče nadgraditi že do kapacitete 16 MB. Tudi kapacatiteto video pomnilnika na grafičnem modulu so v tem času razširili na 512 KB in na novem barvnem zaslonu po nepotrjenih podatkih omogočili celo prikaz pri ločljivosti 1280×1024 točk s 24-bitno paleto. Za računalnik je bil na voljo nov barvni monitor izdelan na osnovi CRT zaslona Panasonic.

Leta 1988 so predstavili zadnjo terensko/prenosno različico računalnika z nazivom Triglav Piccolo. Zanj je podjetje prejelo tudi nagrado Gospodarske zbornice za najboljše oblikovanje industrijskega izdelka. Triglav Piccolo je bil pravtako nameščen stolpastem ohišju, vendar je bil še posebej oblikovan tako, da je zavzemal čim manj prostora. Napajati ga je bilo mogoče kar s 24-voltnim akumulatorjem, s čimer je lahko posegal na področje terenske obdelave podatkov v JLA in teritorialni obrambi, gradbeništvu in inženirskih birojih, geodetski upravi in podobno. Primeren pa je bil menda tudi za uporabo v zahtevnih industrijskih okoljih. Njegove zmogljivosti in strojne možnosti so bile večinoma enake kot pri običajnem Triglavu. Običajno je imel 2 MB pomnilnika, omogočal pa je nadgradnjo do 16 MB, ponašal pa se je tudi s kvalitetno barvno grafiko. (87/05, 88/02, IDC/03b, IDC/05)

Računalnik Iskra Delta Triglav Piccolo iz leta 1988. Prispeval Jože Stepan. (Pravice neznane)

Intertrade tovarna osebnih računalnikov

V luči velikih tehnoloških sprememb, ki jih je prinsela mikroelektronika in na področju računalništva predvsem novi revolucionarni osebni računalniki IBM PC, pa se je v tem času žal že začel boj za preživetje domače računalniške industrije. Ta se je nahajala na robu razvojne katastrofe. Kazalo je namreč, da široka sistemska industrija kot so jo želeli razvijati v Iskra Delta, v težki mednarodni konkurenci nima možnosti za obstanek. Obstajale so le še možnosti za neko ozko specializirano industrijo, ki bi bila komplementarna in konkurenčna uvozu. Tu se je predvsem vsiljevala smiselna vključitev v trend IBM PC in PC-združljivih osebnih računalnikov in razvoj programske opreme zanje. PC-združljivi osebni računalniki so že leta 1987 zavzemali več kot polovico obstoječega trga. V Iskra Delta so računali na večjo podporo države, vendar pa je leta 1987 prenehal veljati še tako imenovani slovenski računalniški zakon, ki je domači računalniški industriji priznaval poseben družbeni pomen. S tem so v Iskra Delta postopno izgubili svoj monopolni položaj in prednost pred tujimi in drugimi domačimi proizvajalci. Obenem je bil tako kot v začetku osemdesetih ponovno sprejet zakon o razpolaganju z družbenimi sredstvi, ki je med drugim močno omejil nakup računalnikov in s tem občutno zmanjšal število novih naročil in prihodek v Iskra Delta.

Kot da podjetje ni imelo že dovolj težav, so se v Intertrade zastopništvu za IBM odločili za postavitev lastne tovarne za izdelavo domačih računalnikov IBM PC v Mostah. Zdi se kot da je Intertrade na račun močnega zaledja IBM v tem času z lahkoto sledil Iskra Delta. Najprej so leta 1985 konkretno razširili in sodobno opremili svoj Izobraževalni center v Radovljici, nato pa so z osemkrat manjšim vložkom kot ga je zahteval center Iskra Delta v Stegnah sledili z lastno tovarno v Mostah. V Intertrade so za domači trg sicer že leta 1986 začeli sestavljati računalnike IBM PC, leta 1987 pa so sestavili in prodali že okrog 1000 računalnikov tipa IBM PC/AT. S pomočjo nove tovarne v Mostah, ki jo je IBM brezplačno opremil so nato leta 1988 lahko proizvedli že 5000 takrat najnovejših osebnih računalnikov IBM PS/2. V Intertrade so vedno več vlagali tudi v razvoj programske opreme. To je za Iskra Delta ustvarilo še dodaten poslovni pritisk in na nek način predstavlja zadnji usodni udarec. Po prekinitvi zastopništva za DEC in njegovem prenosu na podjetje Kompas, so v Iskra Delta leta 1988 celo sklenili sodelovanje z IBM in so zanje začeli sestavljati računalnike. V Intertrade naj bi tudi agresivno novačili strokovnjake iz Iskra Delta, ki so zaradi pomanjkanja dela in prihodnosti v podjetju že tako začeli odhajati. (85/35, 85/96, 85/147, 85/148, 86/11, 86/15, 86/47, 86/48, 86/49, 86/50, 87/10, 87/26)

PC-združljivi računalnik Iskra Delta Partner/AT. Prispeval Jože Stepan. (Pravice neznane)

Poglabljanje težav in stečaj Iskra Delta

V luči splošne gospodarske krize, pomanjkanja zdravega tržišča in vse večjega zaostanka za svetovno konkurenco, ki je bliskovito uvajala vse novejše tehnologije, se je razkroj podjetja in širše skupine Iskrinih podjetij le še stopnjeval. Že leta 1987 so se v Iskra Delta spopadali z likvidnostnimi težavami, pa tudi z določeno mero kadrovske, tehnološke in znanstvene stagnacije, ki je slabo vplivala na stanje v podjetju. Proizvodne zmogljivosti so bile v letih 1987 in 1988 le 30 odstotno izkoriščene, leta 1989 pa se je stanje še slabšalo. Načrti na področju izvoza se niso uresničevali po pričakovanjih, z velikansko investicijo v razvojno-proizvodni center v Stegnah, pa so se problemi le še povečali in je zadolženost podjetja kmalu dosegla neobvladljivo raven. Zaradi nepričakovanih pretresov v naročilih so bili prisiljeni pokriti izgubo zaradi gradnje nove tovarne z novimi posojili, premoženja, v katerem je bilo zamrznjenih precej sredstev, pa ob prvih težavah niso uspeli pravočasno prodati.

Vedno več dejavnosti so prenašali na manjša podjetja. Tudi sami so ustanovili več manjših podjetij, ki so se ukvarjala s posameznimi področji računalništva, na primer podjetje Sting, ki se je ukvarjalo s servisiranjem računalnikov in podjetje Infotehna, ki se je ukvarjalo z računalniškim inženiringom. Nova mala podjetja pa so ustanavljali tudi kadri, ki so množično odhajali iz podjetja, na primer podjetje Mikra, ki je prevzelo dejavnost procesne informatike. Sredi leta 1989 je v Iskra Delta že odstopilo vodstvo, javnosti pa so sporočili, da podjetje ne more obvladati prezadolženosti. Medtem je imelo tudi vedno več drugih Iskrinih organizacij blokirane račune. Kljub temu, da Iskra Delta ni bila najslabši primer, pa so jo nenadoma pahnili na kolena neplačani računi njenih poslov v Sovjetski zvezi in nenadne odpovedi naročil na Balkanu. Na dan so začele prihajati celo govorice o različnih kriminalnih praksah v podjetju. Kmalu zatem je bila Iskra Delta že v stečaju, sledil pa je tudi dokončni razpad skupine Iskra. (87/04, 87/06, 87/09, 87/27, 88/01, 88/02, 88/14, 88/15, 88/16, 89/10, 89/11, Informatica 88/02, Informatica 89/03, IDC/03b)

.. zbral in sestavil Miha Urh

#> S tem serijo objav o domači računalniški proizvodnji zaključujemo, to pa ne pomeni, da se ne razvija in dopolnjuje še naprej!
#> Objave predstavljajo le izsek iz celotne zgodbe o razvoju računalništva pri nas. Naši viri so omejeni, možnosti, da pride do napačne interpretacije pa izredno velike, zato vse bralce pozivamo, da na kustodiat@racunalniski-muzej.si posredujete morebitne popravke in pojasnila, predvsem pa sledi, vire in osebna pričevanja, ki bi nam lahko pomagala pri sestavljanju bolj celovite in pravilne slike. Hvala za razumevanje in sodelovanje!

Viri

85/35 : Delo (20.03.1985, letnik 27, številka 66)(LINK) | 85/96 : Sobotna priloga (20.07.1985, letnik 27, številka 167)(LINK) | 85/147 : Delo (23.11.1985, letnik 27, številka 273)(LINK) | 85/148 : Delo (25.11.1985, letnik 27, številka 274)(LINK) | 86/02 : Gorenjski glas (10.10.1986, letnik 39, številka 77)(LINK) | 86/11 : Delo (13.01.1986, letnik 28, številka 9)(LINK) | 86/15 : Delo (21.01.1986, letnik 28, številka 16)(LINK) | 86/46 : Delo (14.10.1986, letnik 28, številka 240)(LINK) | 86/47 : Delo (30.04.1986, letnik 28, številka 101)(LINK) | 86/48 : Delo (10.05.1986, letnik 28, številka 108)(LINK) | 86/49 : Delo (12.06.1986, letnik 28, številka 136)(LINK) | 86/50 : Sobotna priloga (20.09.1986, letnik 28, številka 220)(LINK) | 87/04 : Delo (12.02.1987, letnik 29, številka 35)(LINK) | 87/05 : Delo (20.05.1987, letnik 29, številka 115)(LINK) | 87/06 : Delo (10.07.1987, letnik 29, številka 158)(LINK) | 87/07 : Delo (22.09.1987, letnik 29, številka 220)(LINK) | 87/08 : Gorenjski glas (09.10.1987, letnik 40, številka 79)(LINK) | 87/09 : Sobotna priloga (17.10.1987, letnik 29, številka 242)(LINK) | 87/10 : Delo (26.11.1987, letnik 29, številka 276)(LINK) | 87/25 : Delo (20.05.1987, letnik 29, številka 115)(LINK) | 87/26 : Sobotna priloga (05.12.1987, letnik 29, številka 282)(LINK) | 87/27 : Sobotna priloga (05.12.1987, letnik 29, številka 282)(LINK) | 87/28 : Sobotna priloga (12.12.1987, letnik 29, številka 288)(LINK) | 88/01 : Delo (20.04.1988, letnik 30, številka 93)(LINK) | 88/02 : Delo (25.05.1988, letnik 30, številka 120)(LINK) | 88/11 : Delo (14.10.1988, letnik 30, številka 240)(LINK) | 88/12 : Delo (25.05.1988, letnik 30, številka 120)(LINK) | 88/13 : Delo (07.07.1988, letnik 30, številka 156)(LINK) | 88/14 : Sobotna priloga (02.07.1988, letnik 30, številka 153)(LINK) | 88/15 : Delo (26.08.1988, letnik 30, številka 198)(LINK) | 88/16 : Delo (19.05.1988, letnik 30, številka 115)(LINK) | 89/10 : Sobotna priloga (23.09.1989, letnik 31, številka 221) (LINK) | 89/11 : Sobotna priloga (17.06.1989, letnik 31, številka 139)(LINK) | P08/01 : Janez Škrubej: Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo | Informatica 87/03 : Informatica (1987, letnik 11, številka 3)(LINK) | Informatica 88/01 : Informatica (1988, letnik 12, številka 1)(LINK) | Informatica 88/02 : Informatica (1988, letnik 12, številka 2)(LINK) | Informatica 88/03 : Informatica (1988, letnik 12, številka 3)(LINK) | Informatica 89/01 : Informatica (1989, letnik 13, številka 1)(LINK) | Informatica 89/03 : Informatica (1989, letnik 13, številka 3)(LINK) | STAT/05 : Zavod RS za Statistiko: Zmogljivost in uporaba opreme za avtomatsko obdelavo podatkov 1988 (objavljena 1990)(LINK) | IDC/03a : Letna šola zbornik 1987, Sistemi Delta 4, Sistemi Delta 5 | IDC/03b : Deltin informativni bilten 1, Deltin informativni bilten 2, Sistemi Delta 7 | IDC/05 : Praksa 1988 | SRD/08 : Projekt SloRaDe: Računalniki(LINK) | WIKI/75 : VAX-11. Robotron K1840 | WIKI/76 : MicroVAX, MicroVAX 78032, CVAX, Oracle database | WIKI/77 : VMScluster, OpenVMS, Parallel computing | WIKI/78 : VAX8000