V Računalniškem muzeju v Ljubljani se je odprla nova začasna razstava, ki naslavlja vprašanje kdo so hekerji, kakšna je bila njihova vloga v zgodovini razvoja digitalne družbe in kakšna je njihova vloga v družbi danes.
V svetu, kjer kibernetska varnost postaja ena od osrednjih družbenih tem, Računalniški muzej z razstavo, ki skozi interaktivno postavitev razkriva zgodbe iz hekerskega zakulisja, osvetljuje motive za nekaterimi najbolj odmevnimi incidenti in problematizira stereotip hekerja, ki ga poznamo iz popularne kulture.
V boju za digitalno suverenost hekerji nosijo različne klobuke. Hekerji s črnimi klobuki, ki iščejo ranljivosti v računalniških sistemih in jih izkoriščajo, hekajo tehnologijo ali pa z zvijačami napadajo posameznike. Nasproti jim stojijo beli klobuki, ki jih z dramatičnimi šahovskimi potezami poizkušajo premagati, vmes pa se pojavljajo še modri klobuki, rdeči, roza in zeleni ter drugi hekerji, ki delujejo z različnimi motivacijami in zastopajo različne spretnosti. Vsem je skupna iznajdljiva raba tehnologij, eksperimentiranje in sposobnost razmišljanja izven okvirjev. Prav te lastnosti so tistim prvim računalniškim hekerjem omogočile, da so z igrivo in ustvarjalno rabo tehnologije zgradili svet, ki ga poznamo danes. “Hekerska skupnost je oblikovala internet ob njegovem razrastu konec 90-tih let. Danes je pomemben gradnik obvladovanja ekosistema, v katerem živimo,” komentira tudi vodja SI-CERTa, Gorazd Božič.
“Hekersko skupnost druži skupna hekerska etika, katere temelji, svoboda in avtonomija informacij in rabe računalnika ostajajo nespremenjeni od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na teh temeljih stojijo tudi tisti, ki na hekerskih konferencah razkrivajo tehnološke ranljivosti in s tem dvigujejo javno zavedanje ter terjajo ukrepanje odgovornih,” o vlogi hekerskega ekosistema danes dodaja direktorica Računalniškega muzeja Gaja Zornada.
Razstava je nastala v sodelovanju z Nacionalnim odzivnim centrom za kibernetsko varnost SI-CERT, ki letos praznuje 30 let delovanja, ter vidnimi strokovnjaki iz področja kibernetske varnosti; Kristino Batistič, Andražem Brodnikom, Nastjo Cepak, Milanom Gaborjem, Lili Nemec Zlatolas in Andražem Srako. K vsebini razstave so prispevali tudi mednarodni strokovnjaki – Joe Grand, Fabrice Florin in Jack Rhysider.
Razstava bo na ogled v Računalniškem muzeju do junija 2026.
Računalniški muzej
Pripovedujemo zgodbe tehnologije za prihodnost.
Računalniški muzej je nevladna organizacija v javnem interesu na področju razvoja informacijske družbe, ki v Ljubljani neprekinjeno deluje že od leta 2004. Preko zbirke, ki danes obsega že več kot 8000 primerkov strojne in programske opreme, knjig, revij in povezanih predmetov iz zgodovine razvoja računalništva pri nas in v tujini ter s pomočjo povezanih programov širši javnosti omogoča razumevanje visoke informatiziranosti družbe, v kateri živimo. Obenem pa posameznike spodbuja, da postanejo njeni angažirani, zavedni in zavestni so-ustvarjalci.
Več o Računalniškem muzeju: https://www.racunalniski-muzej.si
SI-CERT
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je ena najstarejših organizacij s področja kibernetske varnosti v Sloveniji, ki letos obeležuje 30 let delovanja.
SI-CERT opravlja koordinacijo razreševanja incidentov, tehnično svetovanje ob vdorih, računalniških okužbah in drugih zlorabah ter izdaja opozorila za upravitelje omrežij in širšo javnost o trenutnih grožnjah na elektronskih omrežjih. SI-CERT izvaja nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu in sodeluje v projektu SAFE-SI. SI-CERT deluje v okviru javnega zavoda Arnes (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije).
Več o SI-CERTu: https://www.cert.si/
