Plenarno predavanje Christine Dunbar-Hester
Ko se aktivisti_ ukvarjajo s tehnologijo, je veliko tega, kar ustvarijo, družbeni odnosi in tehnologija, če z njo mislimo predmete. Čeprav se to morda zdi očitno, je vredno ponovne omembe v času, ko je »tehnologija« kot osupljiv (in včasih demoniziran) predmet deležna toliko kulturne pozornosti, od izobraževalnih in političnih pobud do prostovoljnega udejstvovanja. V tem predavanju predstavljam ugotovitve iz večletne etnografske raziskave skupnosti, ki se ukvarjajo s prostim in odprtokodnim programjem (FLOSS) ter hekanjem. Posebna pozornost bo posvečena vprašanju, kako te skupnosti razumejo in razpravljajo o svojih vrednotah in praksah glede raznolikosti in vključevanja. Pri raziskovanju, kako udeleženci_ rešujejo zapletena vprašanja vključevanja skozi svoje prakse s kodo, strojno opremo in med seboj, ponazarjam, da gre pri »hekanju raznolikosti« za veliko več, kot lahko prepoznamo na ravni politike reprezentacij. Menim, da način, kako zagovornice_ raznolikosti povezujejo in zamejujejo svoje intervencije, ni pomemben le za hekerske skupnosti, ampak tudi za »tehnološki sektor« v širšem smislu in za širše družbe, v katerih živimo.

O predavateljici

Christina Dunbar-Hester je raziskovalka in pisateljica, ki se ukvarja z demokratičnim nadzorom nad tehnologijami. Je avtorica večkrat nagrajenih knjig o znanosti, tehnologiji in družbi, med katerimi so Hacking Diversity (Princeton University Press, 2020), Low Power to the People (MIT Press, 2014) in Oil Beach (University of Chicago Press, 2023). Dunbar-Hester ima doktorat iz študij znanosti in tehnologij z Univerze Cornell in je redna sodelavka Annenberg School for Communication Univerze v Južni Kaliforniji v Los Angelesu. Njena dela so bila prevedena v kitajščino, francoščino, španščino, portugalščino in grščino.

Predstavitev odprtodostopnega izobraževalnega vira

Ustvarjalno računalništvo se v praksi sooča z istimi težavami glede raznolikosti kot IT-sektor na splošno (gl. Turkle 2005, Abbate 2012, Shaw 2015, Vitores in Gil-Juárez 2016, Dunbar-Hester 2020). Pomanjkljivo vključenost je mogoče opaziti na dveh ravneh: na ravni dejanske porazdelitve spolov med ustvarjalci v zgodovinski perspektivi ter na ravni pomanjkljive vidnosti žensk in manjšin, ki so sodelovale v teh gibanjih. Namen tega panela je predstaviti nedavno ustvarjen odprti izobraževalni vir (OER), s pomočjo katerega si prizadevamo prispevati k preoblikovanju aktualne narative o zgodovini samoniklih računalniških iniciativ in kulture ustvarjalnega računalništva prek obravnave orisanega izziva pomanjkljive vidnosti. Vir, ki ga bomo predstavili_, vključuje izbor študij primerov, ki so jih v letih 2024–2025 zbrali člani mreže COST GRADE. Študije primerov prikazujejo in poudarjajo večplastno delo in prispevek širokega spektra posameznikov_, družbeno-ekonomskih skupin ter skupnosti prakse in identifikacije k ustvarjalnemu računalništvu v Evropi. 

O govorcih

Alexandra Tatar je raziskovalka in umetnica, ki deluje na Dunaju. V doktorski raziskavi z naslovom »The Teleported Subject«, ki jo je pod mentorstvom prof. dr. phil. Marine Gržinić pripravila na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju, je raziskovala »naredi sam« satelitsko tehnokulturo v zvezi v socialistični in postsocialistični Romuniji. Analizirala je trenja med medijskimi praksami »naredi sam« in tehnokapitalizmom ter njihove učinke na oblikovanje subjektivnosti. Njena dela so bila razstavljena v Narodnem muzeju sodobne umetnosti v Bukarešti in na Dunajskem tednu umetnosti, njena video dela pa so bila prikazana na mednarodnih filmskih festivalih.

Maria B. Garda je podoktorska raziskovalka na Univerzi v Turkuju. Je strokovnjakinja za zgodovino medijev, njeno trenutno delo pa se osredotoča na primerjalno zgodovino kultur ustvarjalnega računalništva. V svojih zadnjih delih obravnava digitalno dediščino, trajnost in videoigre. Prej je sodelovala pri več raziskovalnih projektih, med drugim pri »Ustvarjalnem mikroračunalništvu v Avstraliji, 1976–1992« (Univerza Flinders, 2017–2018) in »Alternativni uporabi tehnologije novih medijev med propadom Ljudske republike Poljske« (Univerza v Lodžu, 2013–2017).

Jasmina Šepetavc je doktorica študij spola in raziskovalka na Centru za proučevanje kulture in religije (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani). Njena raziskovalna področja vključujejo film, popularno glasbo ter feministično in queer teorijo. Je urednica (skupaj z N. Perger) revije Družboslovne razprave, skupaj z N. Majsovo in K. Čičigoj pa je souredila posebno številko revije Feminist Encounters z naslovom »Peripheral Visions of Alternative Futures: Feminist Technoimaginaries«. Je vodja projekta ERC Starting Grant QEAST – Arhiviranje in kuriranje robov: queer spominski aktivizem in infrastrukture v jugovzhodni in vzhodni Evropi.

Natalija Majsova je izredna profesorica in vodja Centra za proučevanje kulture in religije na Oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Je avtorica dveh knjig o prostoru, filmu in utopijah ter urednica več zbornikov in posebnih številk o spominu, popularni kulturi in videnjih prihodnosti. Je vodja raziskovalnih projektov MEMPOP (2023–2026, z Vjeranom Pavlakovićem), posvečenega estetiki in strategijah spominjanja v popularni kulturi in TECHNOPST (2023–2026), posvečenega spominjanju na zgodnjo digitalno dobo.

Predstavitev političnih priporočil

Sogovorniki bodo predstavili ključne ugotovitve poročila Zasebnost od spodaj: Samoniklo kreativno računalništvo in digitalna suverenost v Evropi. Prvi del obsega kratke predstavitve članov raziskovalne skupine, pri čemer bo vsak predstavil poseben vidik poročila in iz njega izhajajočih priporočil. Sodelovali bodo Jernej Kaluža, Regina Seiwald, Carlos Cunha, Sasho Josimovski, Lidija Pulevska Ivanovska in Sandra Becker. V drugem delu bomo nadaljevali s kratkimi odzivi in okroglo mizo z raziskovalci ter drugimi člani samoniklih računalniških skupnosti – Lori Šramel Čebular, Jurijem Podgorškom in Liom Novellijem iz kolektiva Kompot, Domnom Savičem iz Državljana D ter morda še drugimi sogovorniki. Razprava bo namenjena premisleku o pomenu samoniklih praks na področju zasebnosti, digitalne suverenosti in skupnostnih tehnoloških alternativ v lokalnih in transnacionalnih kontekstih. Panel bosta moderirali mladi raziskovalki s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani Nana Čemas in Neja Berger.

Jernej Kaluža: Zagovor sive cone: zasebnost, javnost in digitalna suverenost

Regina Seiwald: Samonikla gibanja za zasebnost v Evropi: študije primerov 1

Carlos Cunha: Samonikla gibanja za zasebnost v Evropi: študije primerov 2

Sasho Josimovski: Od nadzora k digitalnemu opolnomočenju: ustvarjalno računalništvo in odprtokodne rešitve za spletno zasebnost

Lidija Pulevska Ivanovska: Samonikla zasebnost v digitalni dobi: kako skupnosti ponovno prevzemajo nadzor s pomočjo tehnologij za krepitev zasebnosti

Sandra Becker: Zasebnost z vidika sodelavke Wikipedije

Jernej Kaluža je raziskovalec in predavatelj na Fakulteti za družbene vede, ki deluje na področju kulturnih in medijskih študij. Njegovo raziskovalno delo obravnava tehnologijo, popularno glasbo, kulturno politiko in transformacije sodobnega komuniciranja.

Regina Seiwald je predavateljica nemščine na Univerzi v Birminghamu v Združenem kraljestvu. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na videoigre in ekonomske strukture, trenutno pa sodeluje pri projektu o intelektualni lastnini in digitalni dediščini.

Carlos Cunha, PhD, je pridruženi raziskovalec s področja politologije na Univerzitetnem inštitutu v Lizboni (IUL). Njegovi širši primerjalni raziskovalni interesi se osredotočajo predvsem na digitalne medije, politično komuniciranje, svetovni komunizem in trajnostne politike.

Prof. Sasho Josimovski je profesor in predstojnik Oddelka za e-poslovanje na Ekonomski fakulteti Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter strokovnjak EU na področju raziskovalne in inovacijske politike. Eno njegovih glavnih raziskovalnih področij je uporaba IKT v poslovanju in gospodarstvu ter vpliv novih tehnologij na družbeno-ekonomski in regionalni razvoj.

Lidija Pulevska Ivanovska, PhD, je profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju v Severni Makedoniji.

Sandra Becker je študirala na Central Saint Martins College of Art v Londonu, kjer je zaključila dodiplomski študij, ter na University of Art v Berlinu, kjer je zaključila magistrski študij in podiplomsko izobraževanje. Poučevala je medijske tehnologije na Steinbeis School of Technology ter bila gostujoča predavateljica za umetniške transformacije na Univerzi umetnosti v Berlinu in za tehnične podobe umetnosti na doktorskem študiju na Zvezni univerzi Rio Grande do Sul v Braziliji. Trenutno deluje kot kulturna vodja za Wikimedio v Švici, poučuje na univerzah ter deluje kot vizualna umetnica in oblikovalka.

Lori Šramel Čebular je po poklicu raziskovalka na Mirovnem inštitutu, v praksi pa aktivistka. V svojem delu raziskuje političnost tehnologije, medijsko lastništvo in procese upodatkovanja družbe. Pred tem je delala kot novinarka na Radiu Študent ter kot asistentka v Disruption Network Lab, kjer je preučevala presečišča kulture, politike, tehnologije in družbe s poudarkom na razkrivanju sistemov moči.

Jurij Podgoršek že več kot deset let programira spletne aplikacije in administrira računalniške sisteme (med drugim za številne kulturne in nevladne organizacije v Sloveniji) – pretežno s prosto programsko opremo. Je tudi član kolektiva/iniciative za samoupravno prosto gostovanje kompot.si.

Lio Novelli je so-avtor tehnološko kritične radijske oddaje Tehnoklistir na Radiu Študent, organizator samoupravno samogostiteljske skupnosti Kompot, Drupal/PHP razvijalec in član Emacs users group Slovenia.

Domen Savič je univerzitetni diplomirani novinar, ki se je uveljavil kot zagovornik digitalnih pravic in aktivnega državljanstva v informacijski družbi. Posveča se vprašanjem zasebnosti, varovanja osebnih podatkov ter vpliva tehnologij na demokratične procese. Je ustanovitelj neprofitnega zavoda Državljan D.

Okrogla miza

Na okrogli mizi Piratstvo kot medijska arheologija bomo panelistke naslovile vprašanja piratstva, emulacije ter potrošniške elektronike skozi lečo medijske arheologije: kdaj in kako stara tehnologija postane retro? Predvsem nas bo zanimalo, na kakšen način so tovrstne tehnologije osmišljene v današnjem kontekstu, kako skupnosti, ki so okrog njih spletene, bolj ali manj zavedno ustvarjajo dovršene tehnološke arhive ter kaj se zgodi s političnim in materialnim aspektom piratstva, ko ta trči ob sodobne pretočne platforme ter priporočilne algoritme. Na panelu bodo sodelovali Robert Bobnič, Lea Sande, Tisa Troha in Brin Žvan.

Tisa Troha je neodvisna raziskovalka in arhitektka z magisterijem z Univerze v Ljubljani ter glasbena producentka in DJ-ka. Njeno zanimanje za arhitekturo in glasbo se osredotoča na medsebojno prepletenost tehnologije, pop kulture in dediščine.

Lea Sande je raziskovalka, novinarka in urednica. Na Radiu Študent pripravlja mesečno oddajo Povratne zanke, v kateri obravnava internetno teorijo, kulturo in literaturo. Skupaj z Aksiomo – Zavodom za sodobno umetnost sourednikuje knjižno zbirko multithread in deluje kot študentska raziskovalka pri raziskovalnem projektu »Black Hole Photography«. Deluje na področju sociologije tehnologije, kjer se osredotoča na vlogo komputacije v sodobnem kapitalizmu, razvoj umetne inteligence in kulturne derivate emergentnih tehnologij.

Robert Bobnič je raziskovalec na Oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in doktorski študent medijskih študij. Med njegova področja zanimanja spadajo algoritmične tehnologije, internetne kulture, popularna glasba, medijska arheologija in komputacijska medijska teorija.

Brin Žvan je medijski umetnik in oblikovalec iger. Z magisterijem dizajna iger, ki ga je pridobil na IT univerzi v Kopenhagnu (2023) ustvarja igre, ki uporabljajo preveč ali premalo gumbov. Zadnje delo je igra ONE BTN BOSSES (2024), v kateri igralka bije delavski boj proti šefom le z eno tipko. Pred tem je ustvaril Presenter Slides (2022), birokratsko avanturo, ki je prejela nominacijo za najboljšo študentsko igro na festivalu neodvisnih iger IGF (2023, San Francisco). Kadar Brin ne ustvarja iger, poučuje, kako jih ustvarjati.

Otvoritev razstave

Zgodbe samonikle digitalne Evrope je decentralizirana pripoved, ki se prepleta skozi stalno razstavo Kaj pa programje? v Računalniškem muzeju. Razstava razkriva skrito človeško plat

zgodovine evropskega računalništva, kjer so nove iznajdbe potovale v kovčkih čez železno

zaveso, se prenašale z vztrajnim kolesarjenjem preko militariziranega območja na Irskem, nastajale v domačih delavnicah vzhodnega bloka ter na različnih analognih in digitalnih medijih prečkale številne druge meje.

Izbor desetih zgodb, ki so plod skupnih raziskav mreže GRADE za antologijo Silicon Dawn: Histories and Cultures of Creative Computing in Europe (1970–2000) in spletni projekt Media Journeys Across Europe, dokumentira dobo “ustvarjalnih bližnjic”. Od češkoslovaškega tihotapljenja hišnih računalnikov v bonbonierah, romunskih “sosedskih LAN-omrežij”, zgrajenih iz odpadnih kablov in edinstvenih mirovnih prizadevanj mreže ZaMir med jugoslovanskimi vojnami. Razstava predstavlja kulturne reinterpretacije globalnih videoigričarskih ikon, italijanske piratske lokalizacije irske programske opreme, ki je prihajala preko Španije, bujne analogne komunikacije aktivistov ustvarjalne demoscene na Madžarskem, zvoke radiodifuzije računalniških programov, ki so se preko radijskih valov širili po vsej Evropi, ter sledi potovanja ene same diskete od Norveške do Turčije.

Z osredotočanjem na prostor med državno-industrijsko proizvodnjo in podtalnimi subkulturami razstava slavi iznajdljivost hekerjev in ljubiteljev računalniške tehnologije, ki so si izmenjavali ne samo programe, temveč tudi kulturo in skupaj ustvarjali lastno digitalno realnost. S tem dokazuje, da so korenine naše sodobne evropske digitalne identitete globoko zasidrane v samoniklem sodelovanju in kljubovalni ustvarjalnosti, ki se neustavljivo širi onkraj meja.