Arhitektura nabora ukazov (angl instruction set architecture, ISA) je model, ki določa vmesnik za programiranje procesorjev računalnika, oz. kako programska oprema upravlja računalnik. Nabori ukazov velike večine današnjih procesorjev (x86/AMD64, ARM …) je zaprtih, plačljivih in pod izključno kontrolo ene ali dveh podjetij.
Kot nasprotje temu je bilo zasnovanih več odprtih, svobodnih in brezplačnih naborov ukazov. V zadnjem času pa je en izmed teh, RISC-V, postal zelo priljubljen in njegova uporaba se v računalniški industriji hitro razširja.
Vsakdo, ki to želi in to lahko stori, lahko brez vprašanj za dovoljenje razvije svoj procesor, ki je združljiv z RISC-V. In dejanska izvedba (mikroarhitektura) procesorja je lahko prav tako odprto-kodna. RISC-V postaja neke vrste Linux v svetu procesorjev in strojne opreme in morda prinese podobno revolucijo tudi na področju mikroprocesorjev.
Na predavanju, ki ga bo vodil Jure Repinc (JLP) bomo pregledali zgodovino naborov ukazov, vključno z razliko med principoma RISC in CISC. Nato pa se bomo osredotočili na RISC-V in spoznali osnove nabora ukazov in ekosistema RISC-V ter ugotavljali zakaj se je ravno RISC-V tako razširil. Če bo vse šlo po sreči, bo celotna predstavitev tekla z malega računalnička, ki ga poganja dejanski procesor RISC-V.
vir slike: “Framacalc illustration” by David Revoy, framasoft.org − CC-BY 4.0
